Selektor Jure Zdovc je miren in potrpežljiv sogovornik. Po prvem tednu se nakopičilo tem, selektor reprezentance pa je posvečen ekipi. O teh, ki jih ni, ne razPreda na dolgo in na široko. Ko že, to počne na svoj način. »Mislim na te, s katerimi spim in jem,« slikovito Zdovc, ki pripravlja Slovenijo na tretje veliko tekmovanje (EP 2009, SP 2010). »Igralci imajo možnost, da pridejo na evropsko prvenstvo, zato je užitek delati s tako skupino,« v svojem slogu Zdovc. [caption id="attachment_24337" align="alignnone" width="628"] Jure Zdovc na treningu v Kranju (foto: Aleš Fevžer/Kzs.si)[/caption] Kako sprejemajo vaš sistem? »Počasi. Nekateri še vedno ne razumejo vsega dobro, imajo celo preveč treme. Smo na začetku, zdaj bomo priključili še nekaj mož, zdaj bo lažje.« In dodaja: »Ker smo imeli pod košem na petici le Žigo Dimca, je moral tam pomagati celo Jure Balažić.« Na srečo je prišel Miha Zupan. »Iskreno sem mu hvaležen, ker se je odzval in prišel na pomoč. Dejansko smo ga spravili ven iz avtodoma, s katerim je potoval po Evropi. Žal pa nas bo za nekaj dni zapustil, ker gre na kongres gluhih v Turčijo. Tega mu res ne morem vzeti ali preprečiti.« V kakem stanju so igralci prišli na priprave? »V bolj ali manj precej dobrem. Tudi Miha z nami opravi že skoraj cel trening, čeprav je jasno, da ni vadil, saj ni pričakoval poziva v reprezentanco. Skratka trening ne trpi.« Tekme so praktično tu, 30. julija reprezentanca gostuje v Kidričevem. »Vse bomo naredili, da zmagamo, tudi čarali bomo! To sploh ni vprašanje. Igramo z dobrimi tekmeci, ki so morda za ta del priprav celo premočni. Je pa to priložnost za igralce, da izkoristijo svojo priložnost. Nekaj stvari smo pustili za čas, ko bomo v popolni postavi. Zaenkrat sem igralcem predstavil mojo filozofijo, naštudirali smo še stranski in čelni avt, da lahko sploh igramo tekme.« Bryant Dunston je za vas verjetno zaprto poglavje? (Z Zdovcem smo se pogovarjali v soboto, 25.7). »Pošteno povedano: nanj ne računam več. Danes bi moral priti. Delamo tako, kot da ne bo prišel.« Ste optimist kljub vsem zagatam, ki prežijo na vas? »Ves čas se prilagajamo. Kar se mora, ni težko. Bistveno je, da se ohranjata vzdušje in timski duh, to šteje. Delamo naprej in iščemo pozitivne stvari.« Bo zdaj v drugem delu več poudarka na igri? »Da, a bomo uvodoma kombinirali, saj imamo tri nove člane, ki z izjemo Zorana Dragića niso bili v resnem procesu.« Minuli teden je obeležila odpoved Alekseja Nikoliča. Bi bila taka odpoved mogoča pred 20 leti? »Ne, sploh ne! Danes so drugi časi, lahko pa rečem, da je to ravnanje nesprejemljivo. Na način, kot je Aleksej odpovedal, ob tem da sem nanj resno računal in ga lani vključil v sistem, je bil udarec za moj ego. Bil sem jezen in razočaran. A tu smo nemočni, gremo naprej. Kogar ni, brez tistega se mora.« Kako ste sploh komunicirali z Nikoličem? »Poklical me je sam. Vedeli smo, v kakem stanju je. Dobil bi poseben program regeneracije. V reprezentanci imajo strokovnjake, ki vedo, kako ravnati v dani situaciji. Menili smo, da je precej boljše, da je z nami, kot pa da teden dni ne dela nič.« Doktor Marko Macura je bil jasen in glasen. »Videl sem njegovo izjavo, tudi z vnetji sem bil seznanjen. Mislim pa, da to niso težave take narave, da ne bi mogel biti z nami. Dejansko pa fanta ne obtožujem, bil je pod vplivom raznih informacij in pritiskov. S tem zaključujem to zgodbo!« Boste nanj sploh še računali? »Seveda. V športu ni prostora za revanšizem. To je reprezentanca. Tudi zato je Košarkarska zveza Slovenije tako milo reagirala ob Nikoličevi odločitvi.« Je pričakovati, da pokličete še koga? »Ne, imamo tu par fantov, ki trdo delajo ter si tudi za to zaslužijo resno priložnost.« Kdaj pričakujete, da bi skrajšali seznam igralcev? »Po Tednu v Zrečah, zdaj je na fantih, da izkoristijo minutažo.« Kapetana že imamo? »Nič ni novega na tem področju. Smo kar malce pozabili na to. V teh dneh bomo načeli to temo, prve tekme so tu.« V strokovnem štabu je tudi Slavko Duščak. »Izrazil je željo, da bi delal z nami in se učil. Dva tedna bo pomagal, vključujemo ga v delo. Bi si želel, da bi bilo več takih trenerjev, ki bi prišli po informacije in znanje.« V Kranjski Gori je bil tudi vaš nekdanji reprezentančni kolega Saša Đorđević. »Sprva sploh nisem vedel, da je tu. Srečala sva se, popila kavo. V takih trenutkih se nekdanji igralci vedno začnemo pogovarjati, kako je bilo, ko smo bili taki, kot so zdaj reprezentanti. Saj vem, da primerjave niso na mestu… A nekdanji igralci na tak način malce vržemo svoj ego na plano… Vsak trener ima svoje težave in probleme, pa ne glede v katerem klubu delaš. Tudi tarnamo na takih kavah.« Vi ste trdno v sedlu, predsednik KZS Matej Erjavec vam izredno zaupa. Precej slabše se je godilo Aleksandru Džikiću, ki ni več selektor Makedonije. Je to plus za Slovenijo*? »Pravila ni. Ko sem izvedel novico, da Džikić ni več trener, sem pomislil, da je res to celo plus za nas. Z Aleksandrom Džikićem imava močno rivalstvo še iz časov Krke in Olimpije. A kakorkoli že – Džikiću bi privoščil, da bi še naprej vodil Makedonce.«