Čaka nas še druga tekma proti reprezentanci Srbije. Dobil sem občutek, da smo se na četrtkovi  tekmi nekako približali našemu maksimumu. Če bi temu dodali še kakšen skok v napadu ter zadeti prosti met  več in izgubljeno žogo manj, bi eventuelno lahko tudi zmagali. Seveda pa zmage na pripravljalnih tekmah niso v prvem planu zato je tudi srbski strateg Saša Đorđević na koncu malo eksperimentiral in poslal v igro še Štimca, ki bo verjetno poleg Dangubića na koncu moral ostati doma. Njegova dva zgrešena »zicerja« in koši Dragića sta končnico malce popestrili. Ampak samo malce kajti očitno nam je zmanjkalo moči in kvalitete, Teodosić pa je znova dokazal, ko je sicer po izdelani akciji preko roke zadel za tri točke in s tem pokopal upe gledalcev (tistih, ki so navijali za Slovenijo) ter pomiril tiste, ki so vplačali stavne listke na katerih so obkrožili zmago Srbije, da je pravi za pomembne mete. Osebne napake Đorđević je pričakovano napadel takrat najšibkejšega obrambnega igralca na igrišču, enako kot je Jure Zdovc preko Klemna Prepeliča in Alena Omića, napad prej, napadel  Teodosića in Raduljico, ki je imel štiri osebne napake. Za Teodosića je znano, da obrambo igra slabo (ne igra), Raduljica pa tudi ni najboljši, ko mora pomagati in se vračati nazaj na svojega igralca. Kakorkoli, organizacija igre je po pričakovanju šepala vendar smo z borbenostjo in energijo to nekako nadoknadili. Omič je bil ponovno dober, poškodba Uroša Slokarja nas je malo zmedla, do takrat je bil Slokar eden izmed boljših igralcev na igrišču, Jure Balažič je bil siguren na metu za 3 točke, Z. Dragić je pokazal raznovrstnost, pogrešam pa njegove skoke v napadu (posledica spremenjene vloge znotraj ekipe). Dribling in timing Ena od velikih slabosti večine slovenskih igralcev, ne samo reprezentantov, je tudi takoimenovani dribling preveč. To pomeni, ko igralec, ki napada in je v igri ena na ena ali po blokadi, ustvaril neko prednost vendar v želji, da bi dosegel koš ali kar se mi zdi bolj verjetno iz slabe navade, naredi dribling preveč in s tem zamudi »tajming« podaje. Pravočasnost podaj je pa zelo povezana, seveda s tehniko in samo fizično močjo, predvsem s predvidevanjem. To pomeni, da igralec, ki sprejema žogo oziroma napada z driblingom, prepozna v naprej situacijo na igrišču ter s tem omogoči soigralcu lahek koš ali vsaj odprt met. To še posebej velja, ko je nasprotnikova obramba dobra in ko je zaradi tega zelo malo časa in prostora, kjer lahko žoga neovirana pride do soigralca. Zdovc je kar nekajkrat opozoril in tudi nazorno pokazal, ko je kateri od igralcev naredil dribling preveč. Kaj lahko pričakujemo na drugi tekmi proti Srbiji? Verjetno še boljšo srbsko predstavo. Igrali bodo na domačem terenu v Banji Luki pred nabito polno dvorano, neprimerno bolj motivirani, kot so bili v Ljubljani, kjer sem dobil občutek, da so igrali ravno dovolj dobro za zmago. V kolikor nam bo uspelo ponoviti energijo s četrtkove tekme ter popraviti nekatere detajle kot so nepotrebne izgubljene žoge, boljši odstotek zadetih prostih metov in dosegati več košev iz druge akcije potem imamo možnost, da se bo dostojno upirali enemu od glavnih favoritov za zlato medaljo. Kdo odpade Zdovc ima sicer nekaj skrbi s poškodbo Slokarja, kar pa po drugi strani odpira dodatno priložnost za Dimca in ostale centre, ki igrajo manj. Po današnji tekmi se bo verjetno tudi odločil in določil, v kolikor se že ni, kdo bo odpadel iz reprezentance. Jaz bi nekako stavil na enega od centrov, Dimec ali Zagorac torej.