Članek
Jaka se je torkrat razpisal o tem, kaj je našim zmanjkalo za napredovanje in kaj pričakuje v četrt finalu...
Objavljeno Sep 14, 2015
[caption id="attachment_26496" align="alignleft" width="150"] (foto: slovenskenovice.si)[/caption]
Zgodilo se je to, česar sem se bal. Prva slaba tekma na prvenstvu in poraz proti premagljivi Latviji. Verjetno je razlogov, da se je to zgodilo več.
Najpomembnejši je verjetno ta, da moramo mi, če želimo igrati dobro in predvsem, če želimo zmagovati, biti sto odstotni, v vseh pogledih. Fizično in psihično. Dostikrat se po prostem dnevu in ko se zaključi ena faza tekmovanja zgodi, da ekipe ne znajo ali pa ne zmorejo vsega skupaj sprocesirati. Če pa k temu dodamo še taktično - tehnično - fizično omejenost ekipe in do neke mere nasprotnika proti kateremu si favorit, potem se to lahko zgodi še toliko lažje. Mi imamo nekaj igralcev, ki lahko zaradi fizičnih lastnosti igrajo v najboljših klubih v Evropi, vendar nimajo dovolj tehničnega, še manj pa taktičnega znanja. Zato pa marsikaj nadoknadijo z neizmerno željo.
Vendar sama želja ni vedno dovolj, kot se je izkazalo proti Latviji. Tole kar bom sedaj napisal, se bo marsikomu zdelo čudno, ampak največja težava proti Latviji je bila, kar je velik paradoks, da se je razigral Dragić. Pa ne zato, ker bi zaradi njega potem v nadaljevanju izgubili tekmo ampak enostavno smo prišli v ritem Latvije. Če k temu dodamo še to, da nam Latvijci po fizionomiji ekipe ne ležijo, poleg že na začetku napisanega, potem smo tam, kjer smo bili v soboto. Na nekatere stvari na sami tekmi pač ne moreš vplivati. Nas pa v naslednjih letih čaka precej težka naloga. Kar nekaj igralcev se poslavlja, mladi, ki prihajajo pa bodo potrebovali še leto ali dve, da bodo lahko fizično parirali ostalim. Edino, kar mi je letos žal, je poškodba Alekseja Nikolića in to, da mogoče Zdovc ni vzel zraven še kakšnega mlajšega igralca (verjetno ni samo Zdovčeva krivda). Strokovni svet in vodstvo reprezentnace bosta morala dobro razmisliti in potegniti prave poteze. Tu pa ne smemo pozabiti tudi trenerje, ki delajo s temi mladimi igralci, da jih ne bodo učili samo igre pet na pet ampak, da jim bodo razvijali tudi in predvsem osnove. Taktika ni samo kolektivna, je tudi individualna. Košarka je predvsem igra, kdo bo koga "nategnil" in začne se pri ena na ena, dva na dva in tako naprej. Košarko moraš razumeti. Kdaj, kaj in zakaj. Bom poskusil dati primer, ki sem ga zadnjič opazil pri eni od reprezentanc. Imeli so premoč pod košem, kjer je njihov center bil za glavo večji. V napadu so imeli štiri igralce na zunanjih pozicijah, dva v kotih, dva na strani in centra pod košem, žoga pa je bila v kotu. Centru nasprotniki niso dovolili sprejema žoge (obramba gre pred njega - hrbet je pokrit z igralcem, ki čuva napadalca v nasportnem kotu). V tistem trenutku se je bek, ki je bil v nasprotnem kotu, odločil in vtekel na pozicijo "high post" (na črto prostih metov). Sledila je podaja nanj, ta pa je enostavno podal žogo svojemu centru. Bistvo vsega je, da je ta igralec prečital situacijo in pravilno reagiral. To ni bila uigrana kombinacija. Lahko bi šel po liniji najmanjšega odpora in mahal v kotu naj mu podajo žogo, ker je sam. Verjetno bi mahal še danes, ker žoge ne bi dobil. Igralce je potrebno naučiti, da tudi razmišljajo, opazujejo in sprejemajo odločitve. To pa lahko samo tako, da jim pustiš, da sprejemajo slabe odločitve in s tem delajo napake. No, še bistveneje je, da prepoznaš, komu boš dovolil delati take napake.
Kaj nas čaka v četrtfinalu? Zgodilo se je prvo res pravo presenečenje. Ne samo zaradi poraza, predvsem zaradi lahkote poraza. Poraz Hrvatov proti zelo dobrim Čehom, ki bodo v četrfinaliu igrali proti favoritom (enem od) prvenstva Srbiji, ki je relativno z lahkoto premagala Finsko. Prav želel sem si četrfinale Srbija - Hrvaška. Čaka nas poslastica Španija - Grčija, Gasol - Spanoulis. Dve izmed najboljših reprezentanc na prvenstvu in dva izmed najboljših evropskih igralcev. Nekoga ne bo v polfinalu. Francija bi morala premagati Latvijo. Ostane nam še Italija - Litva. Obe reprezentnaci gojita napadalno košarko. Italijani imajo zelo zanimivo reprezentanco. Sami dobri strelci, brez pravega centra. Boljša verzija Latvije ali Finske. Zelo neugodni. Na zadnji tekmi se je poškodval Bargnani, kar bi znala biti težava. Na drugi strani je standardno dobra Litva, ki pa je šele v zadnijh minutah strla odpor, iz prvega dela neprepričljivih Gruzincev. Kratka klop Gruzije in izredni Maciulis sta botrovala, da ni prišlo še do enega presenečenja. Gruzija je še en dokaz, da ni pomembno kako igraš v predtekmovaju, važno je samo da prideš v naslednji krog tekmovanja. Oni so na koncu precej bolj zadovoljni kot mi.
Ne bi si upal napovedovati zmagovalcev tekem Španija - Grčija in Italija - Litva. Za Francoze in Srbe bi bil pa zelo, zelo presenečen, če se ne bi uvrstili v polfinale.
(foto: slovenskenovice.si)[/caption]
Zgodilo se je to, česar sem se bal. Prva slaba tekma na prvenstvu in poraz proti premagljivi Latviji. Verjetno je razlogov, da se je to zgodilo več.
Najpomembnejši je verjetno ta, da moramo mi, če želimo igrati dobro in predvsem, če želimo zmagovati, biti sto odstotni, v vseh pogledih. Fizično in psihično. Dostikrat se po prostem dnevu in ko se zaključi ena faza tekmovanja zgodi, da ekipe ne znajo ali pa ne zmorejo vsega skupaj sprocesirati. Če pa k temu dodamo še taktično - tehnično - fizično omejenost ekipe in do neke mere nasprotnika proti kateremu si favorit, potem se to lahko zgodi še toliko lažje. Mi imamo nekaj igralcev, ki lahko zaradi fizičnih lastnosti igrajo v najboljših klubih v Evropi, vendar nimajo dovolj tehničnega, še manj pa taktičnega znanja. Zato pa marsikaj nadoknadijo z neizmerno željo.
Vendar sama želja ni vedno dovolj, kot se je izkazalo proti Latviji. Tole kar bom sedaj napisal, se bo marsikomu zdelo čudno, ampak največja težava proti Latviji je bila, kar je velik paradoks, da se je razigral Dragić. Pa ne zato, ker bi zaradi njega potem v nadaljevanju izgubili tekmo ampak enostavno smo prišli v ritem Latvije. Če k temu dodamo še to, da nam Latvijci po fizionomiji ekipe ne ležijo, poleg že na začetku napisanega, potem smo tam, kjer smo bili v soboto. Na nekatere stvari na sami tekmi pač ne moreš vplivati. Nas pa v naslednjih letih čaka precej težka naloga. Kar nekaj igralcev se poslavlja, mladi, ki prihajajo pa bodo potrebovali še leto ali dve, da bodo lahko fizično parirali ostalim. Edino, kar mi je letos žal, je poškodba Alekseja Nikolića in to, da mogoče Zdovc ni vzel zraven še kakšnega mlajšega igralca (verjetno ni samo Zdovčeva krivda). Strokovni svet in vodstvo reprezentnace bosta morala dobro razmisliti in potegniti prave poteze. Tu pa ne smemo pozabiti tudi trenerje, ki delajo s temi mladimi igralci, da jih ne bodo učili samo igre pet na pet ampak, da jim bodo razvijali tudi in predvsem osnove. Taktika ni samo kolektivna, je tudi individualna. Košarka je predvsem igra, kdo bo koga "nategnil" in začne se pri ena na ena, dva na dva in tako naprej. Košarko moraš razumeti. Kdaj, kaj in zakaj. Bom poskusil dati primer, ki sem ga zadnjič opazil pri eni od reprezentanc. Imeli so premoč pod košem, kjer je njihov center bil za glavo večji. V napadu so imeli štiri igralce na zunanjih pozicijah, dva v kotih, dva na strani in centra pod košem, žoga pa je bila v kotu. Centru nasprotniki niso dovolili sprejema žoge (obramba gre pred njega - hrbet je pokrit z igralcem, ki čuva napadalca v nasportnem kotu). V tistem trenutku se je bek, ki je bil v nasprotnem kotu, odločil in vtekel na pozicijo "high post" (na črto prostih metov). Sledila je podaja nanj, ta pa je enostavno podal žogo svojemu centru. Bistvo vsega je, da je ta igralec prečital situacijo in pravilno reagiral. To ni bila uigrana kombinacija. Lahko bi šel po liniji najmanjšega odpora in mahal v kotu naj mu podajo žogo, ker je sam. Verjetno bi mahal še danes, ker žoge ne bi dobil. Igralce je potrebno naučiti, da tudi razmišljajo, opazujejo in sprejemajo odločitve. To pa lahko samo tako, da jim pustiš, da sprejemajo slabe odločitve in s tem delajo napake. No, še bistveneje je, da prepoznaš, komu boš dovolil delati take napake.
Kaj nas čaka v četrtfinalu? Zgodilo se je prvo res pravo presenečenje. Ne samo zaradi poraza, predvsem zaradi lahkote poraza. Poraz Hrvatov proti zelo dobrim Čehom, ki bodo v četrfinaliu igrali proti favoritom (enem od) prvenstva Srbiji, ki je relativno z lahkoto premagala Finsko. Prav želel sem si četrfinale Srbija - Hrvaška. Čaka nas poslastica Španija - Grčija, Gasol - Spanoulis. Dve izmed najboljših reprezentanc na prvenstvu in dva izmed najboljših evropskih igralcev. Nekoga ne bo v polfinalu. Francija bi morala premagati Latvijo. Ostane nam še Italija - Litva. Obe reprezentnaci gojita napadalno košarko. Italijani imajo zelo zanimivo reprezentanco. Sami dobri strelci, brez pravega centra. Boljša verzija Latvije ali Finske. Zelo neugodni. Na zadnji tekmi se je poškodval Bargnani, kar bi znala biti težava. Na drugi strani je standardno dobra Litva, ki pa je šele v zadnijh minutah strla odpor, iz prvega dela neprepričljivih Gruzincev. Kratka klop Gruzije in izredni Maciulis sta botrovala, da ni prišlo še do enega presenečenja. Gruzija je še en dokaz, da ni pomembno kako igraš v predtekmovaju, važno je samo da prideš v naslednji krog tekmovanja. Oni so na koncu precej bolj zadovoljni kot mi.
Ne bi si upal napovedovati zmagovalcev tekem Španija - Grčija in Italija - Litva. Za Francoze in Srbe bi bil pa zelo, zelo presenečen, če se ne bi uvrstili v polfinale.
#EuroBasket2015
Sep 14, 2015