Naš srbski dopisnik, ki ob torkih za Košarka.si pripravlja kolumne s tematiko ABA lige, je tokrat napovedal kako vidi polfinalna obračuna, ki sta na sporedu danes oziroma jutri. Kot pravi sam, gre za košarkarski klasiki, več pa si preberite v še eni odlični kolumni... Pri svoji napovedi polfinalistov sem bil polovično uspešen. Če sem čisto iskren, sem dal Italijanom prednost bolj iz navijaškega vidika, medtem ko sem na stavnicah listek vplačal na Litvance. Kakorkoli, polfinale bo izredno zanimiv, saj je govora o dveh košarkarskih klasikah. Prva je sodobna, med Francijo in Španijo, za drugo pa bi lahko rekli, da gre za klasiko iz devetdesetih let med Srbijo in Latvijo. Ena stvar je jasna, imeli bomo kaj za videti…   Francija  - Španija Kar se tiče napovedi prvega polfinalnega para, sem bil samo polovično uspešen. Grčija je razočarala, Gasol pa je še enkrat več dokazal, za kako izvrstnega košarkarja gre. Stari lisjak na tem turnirju zares igra fantastično in ponovno je na mestu vprašanje, kako je bil lahko pri Lakersih menjava Clarku. Mike D`Antoni bo moral za to odgovarjati, saj je šlo v tem primeru za čisti kriminal. Kakorkoli, ekipi veljata za velika rivala, to rivalstvo pa je staro kar nekaj Eurobasketov. V večini primerov so medsebojne obračune dobivali Španci, a so Francozi leta 2013 našli pravo formulo za Furijo, s katero so slavili na Eurobasketu 2013 v Sloveniji in lani na svetovnem prvenstvu v Španiji. Tudi v omenjenih primerih je šlo za polfinalno ozrioma četrfinalno tekmo, vendar pa je tokrat v igri tudi vstopnica za Olimpijske igre v Riu prihodnje leto. Nobena skrivnost ni, da so Španci na letošnje prvenstvo prišli močno oslabljeni, saj jim manjka kar cela peterka Rubio – Calderon – Navarro – Abrines - M. Gasol. Španci takorekoč igrajo z le 8 košarkarji, pri čemer pa je Rudy Fernandez večino časa neuporaben. Verjetno najbolj osovraženi evropski igralec se ubada s poškodbami, saj čuti bolečine v hrbtu in ramenu, kar pa je še posebej za košarkaša izredno neprijetno. No, te okrnjene španske rotacije pa niso znali izkoristiti Grki in izgledalo je, kot da grški selektor ni vrjel v nekatere svoje igralce. Sloukas in Papanikolaou namreč nista dobila dovolj minutaže in tako je daljša grška klop ostala neizkoriščena. Francozi grške napake verjetno ne bodo ponovinili, saj Collet dobro rotira 10 košarkarjev.

Obstaja kar nekaj vprašanj, ki lahko dajo odgovor o današnjem zmagovalcu. Prvo je, ali lahko Gober ponovno zaustavi Gasola. Lani je namreč Gober dobesedno sam »pojedel« oba brata Gasol. Po dobri NBA sezoni je dobil samopotrditev in rutino. Pod obema košema je izredno agresiven in nepogrešljiv. Poleg na Gasola, mora paziti tudi na to, da si ne bo prehitro nabral preveč osebnih napak, saj Francozi zanj nimajo enakovredne zamenjave. To pa je tudi ena redkih pomanjklivosti francoske reprezentance, ki pa je nastala zaradi poškodbe Ajnice. Po vsej verjetnosti bo Collet tekom obračuna nad Gasola poslal tudi Daiwa. Drugo vprašanje, ki se zastavlja je, v kolikšni meri bodo Francozi v obrambi pritiskali španske beke. V kolikor Batumu, De Colo in druščina uspejo utruditi Llulla, Rogrigueza in Ribasa, bo kvota Francije močno narasla. Naslednje vprašanje je seveda, koko bodo Francozi razpoloženi pri metu. Llull bo zagotovo poskušal onemogočiti Parkerjeve prodore in ga prisiliti v mete za tri točke. Tony je do sedaj igral dokaj rezervirano, a morda ga je tista neverjetna serija devetih zaporednih točk proti Latviji prebudila. In če je Parker igral z rezervo, lahko rečemo, da je Batum vozil v leru, če ne kar vzvratno. Dosedaj ga ni bilo na spregled in zagotovo je on tisti, ki bo moral dvigniti svoj nivo igre, če želijo Francozi priti do zlata. Morda je prav tekma Trikolorov proti Španiji pravšnja za noro predstavo Batuma. Z noro ne mislim, da bi moral ponovno s pestjo nokavtirati Rudija, pa čeprav roko na srce, bi mu bilo hvaležne več kot pol Evrope... V dosedanjem poteku prvenstva, je bil De Colo glavni povezovalec francoske igre. Igra zelo zrelo, organizira igro, zadeva, asistira, skače in zares ga je povsod dosti. Vendar pa vsi vemo, da lahko zaide tudi v serijo slabih potez. Pimer za to je Final 4 Evrolige in škandalozni obračun s Olypiakosom. To je to kar se tiče igre francoske reprezentance. Če smo v kaj lahko prepričani, je to to, da bo Daiw zagotovo dodal svoj doprinost ter da bo Lauvergne raztrgal vsakogar, ki mu bo stopil na pot. Kar se tiče Španije, ni potrebno izgubljati besed. Manjka tista agresivna obramba, pri kateri beki maksimalno vršijo pritisk na žogo, manjka rotacija in prevzemanje igralcev. Sicer so proti Grčiji odigrali nekoliko boljšo obrambo, vendar gredo zasluge predvsem slabšemu »spacingu« Grkov in odlični opravljeni nalogi Lulla, ki je onemogočil prvega zvezdnika Grčije. Španija bo igrala tako dobro kot bo igral Pau, nič slabše in nič boljše. Reši jih lahko dober odstotek metov bekovske linije.   Srbija – Litva Drugi polfinalni obračun je prava klasika evropske košarke. Osebno sem upal, da se bodo Srbi v polfinalu pomerili z Litvo. Prvič zato, ker je najtežje dvakrat premagati istega nasprotnika na istem turnirju, drugič pa zato, ker so Italijani prava tempirana bomba. Lahko namreč izgubijo za 30 točk proti neki nižjerazredni reprezentanci, lahko pa zadenejo milijon trojk in vas pošljejo domov. Kakorkoli, moštvo Jonasa Kazlauskasa je odigralo šest izredno tesnih tekem in na vseh so slavili. Njihova igra se začne in konča pri Valancijunasu. Nepričakovano jim je zmago nad Italijani, poleg odlične igre Jonasa, prinesel izjemen met za tri točke (11/18). To bi bilo sicer popolnoma razumljivo, če bi govorili o Litvi iz leta 2003, a za to ekipo je to velik uspeh. Jasno je, da je prvo ime Litve Valacijunas, vendar tu je tudi Maciulis, ki se popolnoma podreja ekipi. Zadeva, skače, povezuje igro, odlično igra v obrambi, skratka vse stori za zmago svoje ekipe. Američani bi mu rekli »Glue guy« ekipe. Prav zato bo zelo pomemben obračun Kalinić – Maciulis. Ko govorimo o centerskem obračunu, bodo Srbi izredno težko izničili prednost, ki jo ima Jonas. Kuzmić ima sicer dovolj dolžine v rokah in dovolj hitrosti v nogah, a ima premalo mase, da ustavi centra Toronto Rapotorsov. Po drugi strani ima Raduljica dovolj mase, to pa je tudi vse. Ima pa zunanja linijaj Srbije veliko prednost. O kvalitetah Teodsića nima smisla izgubljati besed, medtem ko Nedović, Marković, Bogdanović in Milosavljević doprinašajo različne prednosti in energijo. Po vsej verjetnosti bodi Srbi pick and roll Livte branili pod pickom, ko bo ball handler Kalnietis. Ta je imel proti Italiji nekaj dobrih metov, sicer pa na tem prvenstu meče porazno. Zaščitni znak Litve je močna obramba, nekoliko počasnejši ritem igre ter forisiranje žoge pod koš. Po drugi strani ima Srbija najbolj raznolik napad na letošnjem Eurobasketu in več ali manj dostojno obrambo. Občutek imam, da je Srbija po odličnih predstavah v prvi fazi turnirja nekoliko padla. Pa vendar, le kdo v izločilnih obračunih pričakuje zmage z dvajsetimi točkami razlike. Prednost Srbije vidim v tem, da dajejo občutek, da jim je v rezrvorju ostalo več goriva in da imajo več opcij v napadu. Kakorkoli, prepričani smo lahko, da nas čaka še en zgodovinski obračun teh dveh tekmecev. Če ne veste kaj nas čaka, si poglejte posnetke Đorđevićevih trojk, Danilovičevih zabijanj in izjemnih potez Sabonisa. Čaka nas košarkarska poslastica...