Aleš Pipan (56 let ima, trenersko pot je po poškodbi v dresu Olimpije začel v Mariboru) uspešno deluje v tujini, danes je trener MZT-ja, na svoji pestri trenerski poti pa je ta Celjan kot edini Slovenec vodil tri različne reprezentance. S Slovenci, Poljaki in Makedonci je bil na evropskem prvenstvu. [caption id="attachment_30036" align="aligncenter" width="600"] Aleš Pipan (foto: Fiba Europe)[/caption] Letos vas ni bilo v sedlu reprezentance. Ste kaj gledali EuroBasket? »Sem, ker so Makedonci prenašali vse tekme, kjer je igrala tudi Slovenija.« Kako bi ocenili naš nastop? »Vse skupaj je bilo precej realno. Slovenci pa včasih tega ne razumemo oz. ne zmoremo biti zmerni in realni. Lahko je napovedati medaljo. A za nas je ob taki konkurenci uspeh, da smo na velikih tekmovanjih med osmimi najboljšimi.« Vas je potemtakem presenetil končni razplet? »Niti ne. Zmagala je Španija, ker je najboljše tempirala formo in imela Paua Gasola, ki je od prve tekme vlekel ekipo. Izjalovile so se napovedi, da bomo v finalu gledali Francoze in Srbe, ki se jim ni izšlo.« Kako naporno je biti selektor? »Precej izčrpan se vrneš z akcije, v katero daš samega sebe. Vse pa z željo, da se naredi uspeh.« Zakaj je tako težko in naporno? »Ker klub in reprezentanca nista isto. V reprezentanci moraš vložiti precej več energije, da v krajšjem času vzpostaviš tisto, kar želiš in da igralci dojamejo, kaj hočeš.« Včasih to ni dovolj. »Seveda ni. Rezultat je odvisen od dneven forme, počutja, situacij…« In dodaja: »V času reprezentance nenehno potuješ, odstoten si. OB tem bi rad spomnil na leto 2007, pa se o tem ni govorilo. Ko smo menjali lokacijo na EP 2007, smo potovali celo noč. Moji igralci se dva niso sestavili, ker so izgubili dragocen počitek. Fiba tega ne razume, trpijo le igralci.« Pa tudi trenerjem ni lahko. »Po koncu take akcije si želiš mesec dni dopusta, a se ponavadi vrneš v klub.« Bi tak ritem ponovili – poletje v reprezentanci, potem pa hop nazaj na klubsko klop? »Nikoli ne reci nikoli. A bi moral bit to resen projekt z normalnimi ljudmi!« Za vami je pestra reprezentančna pot. »Pet let sem bil selektor Slovenije, to je bilo težko obdobje zame. Pa ne zaradi košarke, ampak drugih stvari. Zelo dobro in prijetno izkušnjo imam s Poljaki, leto dni sem vodil Makedonce, kjer pa je bilo praktično nemogoče ponoviti leto 2011.« Zakaj vam je bilo v Sloveniji tako hudo? »Ker se je še predno sem postal selektor, govorilo in pisalo, da iz tega mojega dela ne bo nič. Obsojalo se me je, pa nisem še sploh začel. To se je nadaljevalo tudi pred začetkom priprav. Moti me, ker se v Sloveniji kritizira delo in projekt, predno se sploh kaj naredi. Človeku se ne dovoli, da dokonča začeto. Lahko smo ponosni na to, kar smo naredili – prišli smo v četrtfinale EP-ja (2005 in 2007), prvič smo šli na SP, igrali smo kvalifikacije za OI.«