Čeprav sezona še ni povsem končana, lahko rečem, da je za menoj uspešna sezona. Po zadnjih tekmah Svetovnega pokala se mi je od srca odvalil kamen. Celo sezono sem vedel, da znam dobro smučati, vendar mi ni vedno uspelo tega pokazati na vseh tekmah. Med vožnjami je bilo kar nekaj nihanj, od vrhunskih, do malo manj. V lanski sezoni sem izgubljal zaupanje v opremo in ekipo okoli sebe, smučanje je bilo prej mučenje kot užitek. V pripravljalnem obdobju sem to zaupanje začel počasi pridobivati nazaj in do prve tekme v Soldnu se je vse vsaj približno sestavilo. Čeprav se na tisti tekmi nisem uvrstil v finale, sem se domov odpravil bolj samozavesten, saj sem na smučeh spet užival. Kasneje mi je sicer ponagajala viroza, posledično pa odstop v drugi vožnji v Ameriki. Ničli na prvih dveh tekmah sta me podžgali do vrhunskih rezultatov v decembru. Dobri nastopi v preostalem delu sezone so mi prinesli štartno številko v prvi trideseterici na domačih tekmah v Kranjski gori. Domače tekme mi pomenijo veliko, letos sem dobil priložnost kar za dva veleslaloma v Kranjski gori in želel sem si samo, da bi vreme zdržalo. Idilično močno sneženje dan pred tekmovanjem ni bilo spodbudno, delavci na progi pa niso niti za sekundo dvomili o dobri pripravi proge. S to zagnanostjo so tudi meni vlivali zaupanje in mirnost pred tekmo. Rekel sem si, če bo uspelo njim, bo tudi meni. Že v petek, na delovni dan, je bilo veliko navijačev, ravno tako v soboto, čeprav je bilo vreme bolj kislo. Navijaško vzdušje je bilo odlično in ni lepšega, ko narediš dober rezultat in se s teboj veseli množica ljudi, obarvana z rdečimi navijaškimi rekviziti. Mogoče je bilo na sobotnem drugem teku malo grenkega priokusa, ko sem na ciljni strmini storil napako, vzdih  navijačev s tribune sem dobro slišal, uspelo pa se mi je rešiti in solidno končati tekmo. Veliko ljudi je mnenja, da sem tam izgubil nastop na finalu v St. Moritzu. Sam vem, da sem teh pet točk do finala izgubil že med sezono, v Soldnu, Ameriki in na Japonskem. Niti niso te točke sedaj pomembne, sam vem, da se smučam dobro, kosam se lahko z najboljšimi na svetu in to je moj cilj za naslednjo sezono. Do konca sezone je še nekaj tekem nižje ravni, kjer bom skušal popraviti tudi fis točke v slalomu. Čakajo me še testiranja opreme. Kakšnih večjih dopustov si ne bom privoščil, saj bi šel pred pričetkom priprav na novo sezono rad na operacijo oči, ker imam precej visoko dioptrijo in bi mi bilo kar olajšanje, če bi se znebil kontaktnih leč. Med okrevanjem pa bom prisiljen, da spočijem telo in se družim s prijatelji. Vse pa kaže, da mi finale v St.Moritzu vseeno ne bo ušlo, saj se bom pridružil tekmovalcem na ekipni tekmi in bom vseeno lahko spoznal teren za Svetovno prvenstvo naslednje leto. Se že veselim.   Žan Kranjec