SÖLDEN Tekmovalci, ki ne tekmujejo v veleslalomu in ne doživijo tekme v Söldnu, si ne morejo predstavljati, kako ta tekma in dogajanje okrog nje izgleda, saj ni podobna praktično nobeni drugi tekmi v Svetovnem pokalu. Razen tiste dobre minute, ko si na progi... Že sam datum precej izstopa, saj je konec oktobra pri nas še topla jesen, mi pa na silo spreminjamo naš trenažni proces in se nekje tri tedne pred tekmo začnemo osredotočati na to tekmo; kje bomo ujeli najboljše pogoje za trening, na katerem ledeniku je snežna površina najbolj utrjena, kje trenirajo druge ekipe, ali lahko progo utrjujemo z vodo... Datume in kraje odhoda na trening spreminjamo iz dneva v dan, vse je odvisno od vremena in pogojev. Oktober je za smučarje zelo težek mesec, saj je zelo težko najti dobre pogoje, vreme je zelo nestabilno in velikokrat nas pričaka takšna megla, da ne vidimo niti do naslednjih vrat, mi pa bi morali trenirati, saj je tekma že tik pred vrati. Že tako ali tako je prva tekma psihično zelo naporna, toda poleg tega je ta tekma zelo naporna tudi s fizičnega vidika. Lahko bi rekla, da je to zagotovo eden fizično najbolj utrujajočih veleslalomov v sezoni. Visoka nadmorska višina nad 3000m, zahtevna strmina, ki te vsako leto znova preseneti, dolga proga... Da se vrnem na samo tekmo in dogajanje okrog nje. Že nekaj dni pred tekmo vlada v vasi prava smučarska mrzlica. Medijski centri so nabito polni, vrstijo se novinarske konference smučarskih zvezdnikov, na vsakem koraku mrgoli sponzorjev in hkrati vprašanj, kako si in kako si pripravljen! Poleg tega srečam vse tekmovalke in z nekaterimi se nisem videla že od konca sezone. Tako se tudi med sabo sprašujemo, ali smo pripravljene. In tako, po napornih treningih, katerih intenziteta se sicer v dnevih pred tekmo zmanjšuje, se pa zato medijska pozornost in zavedanje nove sezone približuje, tudi sama sebe preden zvečer zaspim, iskreno vprašam: "Ali sem pripravljena?" Ne bom razpredala o vseh mojih razmišljanjih, ker bi tale zapis vsekakor postal predolg, lahko pa jih strnem: "Pripravljena sem tekmovati!" V Söldnu sem z 10. mestom dosegla mojo najboljšo uvrstitev na ledeniški uverturi. Čeprav mi je ta hrib zelo pri srcu, se še nisem zares spoprijateljila z njim. S strmino nikoli nisem imela težav, nisem pa še ugotovila, kako hitrost prenesti v ravninski del in jo zadržati vse do cilja. A moj povzetek prve tekme je nadvse pozitiven. Z dobrimi mislimi grem naprej in moje ugotovitve zaključujem z usmerjenostjo v prihodnost: "Prva bitka je za mano, a prava vojna se šele začenja!".