Nogomet povezuje, tradicija pa je tista, ki neguje, uči in dela dneve prijetnejše. Tudi v Beli Krajini, kjer so ponosni na nogometni jubilej brez primere. „Bili smo še otroci, hodili smo v osnovno šolo. Nogomet smo imeli radi. A saj veste, kako je na kmetih: jeseni je bilo veliko dela, 1. novembra pa smo bili prosti. Takrat smo vedno igrali nogomet. Udarili smo se igralci ekip Butoraj in Tribuče. Začeli smo leta 1977, prihodnje leto bo 40 let od prve tekme,“ nam pove Janez Perušič, ki je bil eden od tistih, ki so začeli s tradicijo, da Buturajci in Tribučani igrajo (mali) nogomet. Na uvodni tekmi leta 1977 so za Butoraj igrali še Tone in Brane Perušič, Bojan in Jože Barič, Dušan Koklič, Duško Švajger, Marjan Kobetič, Andrej Bahor, Milan Butala ter Ivan in Boris Klobučar. Za Tribuče so brcali Srečo in Janez Vranešič, Cvitkovič Robi, Dušan in Brane, Tone Šikonja in Boris Butala Vasi sta bili svoj čas še tesneje povezani, Butoraj je bil del Krajevne skupnosti Tribuče, od leta 1978 pa sta vsaka „republika“ zase. Do leta 1992 so igrali vsakič na 1. november, potem so se prestavili na 31.10., ko se je slavil dan reformacije. Letos so brcali že v nedeljo, 30. da je ostalo več časa za slavje in veselje. Brez tega na vasi ne gre. Vsi smo vsi sm odzravi, veetrnaske, sejh za jsm ovsi gor.. dva mlajpa.. smo vsi s te ekpe. Jatom tone, dva bariča kčlobućčarji, pa kobetić. Vsi na tekmi Dva mlajša, ki sta kasneje 1965, brat pa 1963, jazt v epes,tm i v 8.. burotrjaski strani. „Igrali smo tudi po snegu in dežju,“ se pohvali danes 50-letni Janez, ki pravi, da jih ni ustavil niti naliv. Enkrat so se zavoljo vremena preselili v dvorano. „Leta 1993 pa je padalo kot iz škafa. Buturajci smo šli na gostovanje v Tribuče, pa so domačini počivali. Mislili so, da ne bo tekme, ker je tako lilo. Pa smo šli od hiše do hiše in nabrali fante, tradicije nismo prekinili,“ je ponosen Janez. Kdo je v medsebojnih obračunih boljše, Janez ne ve točno. Pravi, da imajo prijateljstvo, druženje in tradicija prednost pred rezultatom. A ko dobro pomisli, meni, da so uvodni obračuni po pravilu pripadali Buturajcem. Danes se ekipi izmenično merita enkrat v enem, drugič v drugem kraju. Ob pogledu v zgodovini pa izvemo, da je bilo prvih pet tekem v Tribučah, ker v Butoraju še ni bilo primernega igrišča. Danes ima tudi Buturaj urejeno igralno površino, ki jo koristijo za tekmo vsaki dve leti. Na tekmah se zbere okoli 200 ljudi, to je dogodek, ki pritegne mnoge. „Vabila pošljemo po pošti, da se ve, da igramo,“ pojasni Janez, ki je tokrat, je tudi predsednik Športne zveze Črnomelj, poskrbel s svojo ekipo, za kulturni in spremljevalni program. „Ne igra se vsak dan 40. tekma,“ nadaljuje Janez, ki zdaj brca veternakske na 35 in 40. let jubilejno revialno... Na 35. in 40. tekmi so na svoj račun prišli še veterani, ki so se se pomerili med sabo, na veteranskem terenu pa vsi tisti, ki so začeli. Tradicija se nadaljuje, mladi rodovi skrbijo, da se niz ne prekine. Čeprav, to Janez prizna, imajo v Butorojah kar nekaj težav, kako naprej. „Verjamem, da se bo nadaljevalo, čeprav deklice, ki se rojevajo v naši vasi, raje igrajo košarko. Imamo pa srečo, da smo dobili v vas Mateja Pezdirca, ki se je priženil k nam. Včasih je igral v prvi slovenski ligi. Za nas igra tudi rokometni trener Boris Lozar, ki je z družino pred dvema letoma kupil hišo v naših krajih,“ izvemo od Janeza, ki nas seznani tudi s posebnim pravilom. V ekipah Butoraja in Tribuč smejo igrati le domači igralci. Moštvi si ne smeta izposoditi igralcev od drugod. „Morajo biti tako ali drugače domorodci,“ v svojem slogu doda Janez. „cez črnomelj, p ovez pa 7 km..“ vsi govorivo: tribuče burtor – oostair butoraj ,bu to raj! Napišem to že je raj... bu to raj! Mali nogomet 5+1 5+1 „Po koncu tekme spečemo čevape, tudi kaj spijemo. Vsak prispeva nekaj. Letos pa smo imeli tudi živ glasbo, tja do polnoči smo se zabavali,“ Ne le pri nogometu, vasi igrata skupaj tudi pikado turnirje, včasih so družno organizirali traktoriado. „Veste kaj – to pa moram poudariti: prvih 20 tekem smo odigrali brez sodnikov. Zdaj ga sicer imamo, a je vedno domačin. Nikoli ni bilo sporov ali konfliktov na naših tekmah. Vedno je vse temeljilo na prijateljski bazi. Tudi zato smo fenomen,“ Janez opomni, da tega ne pozabimo zapisati.