O tem kako neverjetno neumni – ali pa, če zadevo raje zavijem v nekaj celofana – nenavadno naivni znamo biti ljudje, bi se dalo razpredati v neskončnost.
Zagotovo ima vsakdo kako prigodo, ko se je komu pustil opehariti za kak dinar, tolar ali evro in zaradi katere se je kasneje počutil kot popoln bedak ali kronan osel, le redki pa se lahko pohvalijo, da so se dopustili naplahtati za kakega tisočaka, več deset tisočakov ali pa so sladko zbornemu nategunu zaupali tako zelo, da so mu znosili vse prihranke ali pa celo prodali svoje premoženje v upanju, da si bodo s tem povrnili zdravje ter srečo in bodo odslej hepi.

Ni treba biti posebno brihten, da bi ugotovil kam merim s temle, kot tudi ni treba biti posebno brihten, da veš, da se sreče ne da kupiti, torej, če si se pustil nategniti snovalcem krožka hepihepihepi, si bedak.

Sicer pa tile, ki so bili za članstvo v tem ekskluzivnem klubu pripravljeni plačati štirinajst tisočakov niso stremeli zgolj k osebnostni rasti, temveč so imeli tudi kake oportunistične vzgibe, tako kot ustanovitelja sama, ki sta jim obljubljala življenje na rajskih plažah, kjer se bosta cedila med in kokosovo mleko.
Upam, da so jim v glinene vrče vsaj natočili precej pozitivne energije, ki so si jo lahko odnesli domov, v kolikor svojih domov niso prodali …
V tolažbo naj jim bo, da ‘srečnejši je tisti, ki daje, kakor oni, ki jemlje’ ter ‘ni srečen, kdor veliko ima, srečen je, kdor malo potrebuje’.

Čeprav se tile odjemalci pozitivne energije in instant duhovnosti zdijo zares neumni in naivni, pa to zagotovo nista zakonca Ignjatovič.
Ponudila sta kar je trg iskal.
Vendar pa v ponudbi nista imela ničesar oprijemljivega. Nobenega izdelka, nič konkretnega kar bi človek lahko pokazal.

Kot tega ni imela preganjalka črne magije, ki so jo obsodili na leto in štiri mesece zapora zaradi preganjanja urokov in zavolj vedeževanja, s čimer je od ene same naključne mimoidoče naivnice uspela v pičlih dveh dneh iztisniti skoraj trideset tisoč evrov!

Sreča v sreči v nesreči bi se lahko reklo.
Prvič, da ti sploh uspe najti nekoga tako lahkovernega – sreča, :) drugič, da ima ta na več računih zajeten kupček denarja – zopet sreča, :) tretjič – da se zaradi rivalstva v družini, ki ima tradicijo odpravljanja zlobnih urokov, reč takole sfiži – nesreča. Smola. Presneta smola! :(
Vsaj ena od obeh vedeževalk, bi jo lahko predvidela.

Marsikdo bi porekel, da preprosto ne moreš biti tako prekleto neumen in verjeti zgodbicam o črni magiji, zlobnih urokih ali pa da ti nekdo skuša prodati srečo, ko pa vsi dobro vemo, da blaginja ni pogoj za srečo, ali pa da neke zlobne sile iz globin zemlje ne obstajajo.

Torej, če ne obstajajo temne sile iz peklenskih globočin, bržkone ne morejo obstajati rožnate sile iz nebeških višav.
Ali pač?

Kot kaže lahko.

Metuljčice, vilinske karte in vilinski nakit, različne knjigice ter razni prstančki, uhančki in amuletki (za moč in pogum, amuleti čarobnosti, za dušo dvojčico, z angelčkom, za ponovno povezavo s svojo dušo. , … ), ter podobni izdelki, katerih cene se gibljejo tam nekje med petnajstimi evrčki pa tja do petdesetih evrčkov so na voljo kar na spletu.
Prijazna blondinka z milim obražčkom in z nasmehom, ob katerem bi se še Joker zgrozil, vas pričakuje na svoji strani, kjer na eni od fotografij s prstki svojih ročic tvori srček in ne preži na vas v temnih poscanih podhodih ljubljanskega Bežigrada, kakor črnolasa vedeževalka Fatima, ki vam vsadi strah kakor vranični prisad.

Bistvena razlika med tema dvema je predvsem marketinški prijem. Ena ima dodobra premišljenega in izdelanega, druga ga nima spljoh.
Zato ena prodaja vsakodnevno, po večkrat, različnim strankam, ki se odločijo dvigniti cekine za določen izdelek, druga pa takrat, ko najde ‘stranko’ i skuša zvleči iz njenega varžeta kolikor se le da.
Težava pa nastopi, da nihče ne bo zagnal vika in krika zaradi obeska, ki naj bi prinašal ljubezen, v resnici pa odganja molje. Če pa nekoga olajšaš za par deset jurjev evrov, bo pa zagotovo zakričal ‘primite tatu!’

Ne obsojam prodajalcev megle, ki ponujajo amuletke in piramidice s pozitivno energijo, niti tistih, ki prodajajo pumpice za povečevanje penisa, čaje za hujšanje, pilule za odpravo plešavosti, priročnike za povečanje prsi, merice super živil ali česarkoli že.
Oni ponujajo, odločitev o tem ali boste kupili pa je popolnoma in samo vaša.
Verjemite Dr. Levinu, Georgu Foremanu, Mr. Džirlu, Dobri vili, Oprah Winfrey ali pa Velikonočnemu zajčku, vendar potem ne cmerite zaradi pekočine v anusu.

Popravek: Dajte!

Zakaj bi zaradi nategunstva in goljufije romale v keho zgolj Fatime iz mračnih podhodov?
Če je pravica, naj bo pravica za vse. Ne glede na to kje in kdo vas nategne.