Skorajda ni bolj nenadkriljivega občutka od tega, ko zjutraj začutiš utripanje svojega prijateljčka, miže sežeš z roko po njem, ga narahlo pogladiš s prsti, stisneš v dlan, potegneš k sebi, odpreš oči, stisneš ‘dremež’ in prestaviš bujenje za deset minut.