slika je simbolična ;)

Nekaj čez pol tretjo (14.36) se včeraj ustavim na Turjaku, izvlečem zavojček tobaka ter rizle in si pričnem motat cigaret …
Ravno dobro izplazim jezik, kar z lučmi in s sireno iz ribniške smeri pridrvi najprej kibla, za njo pa še en policijski avto. Prižgem si cigaret in z zgornjega žnabla odstranim nitko tobaka.
Priča sem bil bliskoviti akciji ...
Marica pelje naprej, avto pa se ustavi sredi ceste, iz njega izstopita policist in policistka, odpreta prtljažnik, si nadeneta neprebojne jopiče in šleme, pričneta polagati stožce in ostale oznake na vozišče ter v naglici zapreta cesto.
Nekaj neučakanih voznikov, ki kar rinejo naprej mimo stožcev, glasno okara, češ ‘ a vi ne vid’te, da smo cesto zaprli!?’

Oborožena z brzostrelkami, preverjata avtomobile in voznike, kukata pod kombije in jih usmerjata prek parkirišča.
Stojim poleg avta, kadim svojo smotko.

‘Spet kak rop banke’, pomislim.

Eden od avtomobilov se ustavi, možak spusti šajbo.

‘Kaj pa ‘majo?’, me pobara.
‘Ne vem …’, mu povsem odkritosrčno povem, prejšnji pomislek o ropu banke zadržim zase.
‘Ja, a je kaj narobe?’, vztraja.
‘Obrnem se proti cesti k policijski zapori, kot bi se hotel prepričati, če sem prej prav videl …
‘A vas je ustavil?’, ga vprašam.
‘Ja, ampak mi je pomahal naj grem naprej.’
‘Pa ste videli, da ima kalašnika, čelado in neprebojni jopič?’
‘Ja, sem.’
‘In? Kaj pravite vi? A se vam zdi, da bi znalo biti kaj narobe?’, mu odgovorim z vprašanjem, kar se bojda sicer ne spodobi, a se mi je v tistem trenutku zdelo primerno, da do zaključka o resnosti situacije pride sam.
Kar mu je predvidevam tudi uspelo. Nasmehne se, med speljevanjem se s kazalcem dotakne senc, me po kavbojsko pozdravi in odpelje.
Odzdravim z isto gesto, kadim dalje, obrnjen proti travniku oziroma pašniku, kjer so se do še pred kratkim pasli konji, takrat pa me prešine, da bi se lahko morebitni ropar, morebitnega nepotrjenega ropa lahko prav zlahka izmuznil policiji, če bi kak kilometer prej zavil levo, mimo bajerja ali pa proti turjaškemu gradu, se tam magari potuhil ali pa se prav pišmevuhovsko in povsem ležerno pripeljal mimo oštarije, ter se na parkirišču pridružil koloni vozil, ki sta jo policista usmerila tjakaj.
Pokadim do konca, čik ugasnem v lužici na smetnjaku in ga spustim med ostale odpadke.
Kasneje izvem, da so bila moja predvidevanja točna in da so na Rudniku prav zares oropali poslovalnico Unicredit banke, zamaskirana roparja pa naj bi odnesla nekaj tisočakov.

Če bi takole reagirali pri vseh ostalih ropanjih, kjer odnesejo celo milijone in ne tisočake, bi bili na Trgu republike non stop vsaj dve oboroženi patrulji …

Ena usmerjena proti NLBju, ena pa proti Parlamentu.