‘Še dobro, da sem se navadil nastavljati alarm na telefonu.’, je pomislil, ko je v temi zaman iskal številke na displeju digitalne ure. Zlezel je iz postelje, se pretegnil, z nogama smuknil v copate in pritisnil stikalo za luč. Nič. Ni elektrike. Odmajal se je v kuhinjo, dvignil rolete, da bi si lahko skuhal vsaj kavo, vendar je bila megla zunaj tako nizka, da ni bilo kaj dosti haska.
Na hitro se je v poltemi kopalnice očedil, saj se mu ni dalo iskati baterije, ki je bila  nekje v drvarnici in se odločil, da bo kavo popil na poti v Ljubljano.
Hotel je poklicati sodelavca, s katerim sta se skupaj vozila, vendar ni bilo omrežja. Z iztegnjeno roko se je premikal po hodniku in gledal v ekranček telefona.

07:22
pet,november13

Nasmehnil se je, stegnil jezik, siknil ‘eeeh’ in zamahnil z roko, kot bi z njo hotel odgnati vraževerje, ki ga je za trenutek prešinilo.
Zagnal je motor avtomobila in se spustil po klancu proti glavni cesti.
Pričel je preklapljati med radijskimi postajami, a so vse predvajale enak program. Tišino. Nič. Vsepovsod beli šum.
Pripeljal se je skoraj do Podturna, kjer sta bila z Andrejem dogovorjena, da ga pobere pred Štravsem, vendar je bil pol ure prezgoden, zato se je namenil proti Selam na črpalko, da bi spil kavo in pokadil čik, ko je naletel na kolono vozil, ki se ni premikala nikamor, medtem, ko so avtomobili iz nasprotne smeri švigali mimo njega. 

Prižgal je vse štiri, stopil iz avta in prižgal cigareto. Mimo se je pripeljal znanec in odprl okno.
‘Ne vem kaj se dogaja ampak tam je vse polno vojske in policije, ne da se nikamor. Tole ni dobro, ti povem. Idi domov!’, mu je zdrdral, saj so vozniki za njim na vso moč hupali.
Zmedeno ga je gledal, medtem pa mu je cigaret visel iz ust kot kakemu liku iz kavbojskega filma.
Stegnil se je v avto in prižgal radio. Nervozno je menjal postaje in naposled res našel signal.
‘… žavljane obvešč … … tuacija pod nadz … … eno pa svetujemo, da ne zapuš … … jih dom… povsod po Slo… …kajo siloviti spopadi, pripadniki slovenske voj … … peli preprečiti nad … … ranje … rijskih vojaških sil, ki so okrog tr… … utraj prest… … avno mejo … kššššššš’
‘Kaj!? Kaj se dogaja!?’
Otroci! Žena! Obrnil je avto in oddrvel nazaj proti Črmošnjicam. Telefon je bil še vedno nem.

——-

‘Irena! Irena!’, je klical, ko je vstopil v hišo.
‘Luka, tukaj smo!’, se je oglasila iz kuhinje, kjer sta deček in deklica prestrašeno sedela za mizo in se trudila zajtrkovati.
‘Cesta je zaprta, avst …’
‘Vem!’, ga je prekinila in namignila proti otrokoma.
‘Anže! Manca!’, si je nadel nasmešek in ju stisnil k sebi. ‘Nič hudega ni. Vse bo v redu. Bosta videla.’ , ju je tolažil, čeprav niti sam ni točno vedel, ne kaj se dogaja, ne kaj se še utegne zgoditi.
Prižemal ju je k sebi in gledal Ireno, ki je živčno grizla nohte.
‘Pojejta, midva z mami se morava nekaj zmenit. Prav?’
Brez besed sta prikimala in sklonila glavici vsak nad svoj krožnik.
‘Po radiu sem nekaj ujel. Ne vem kje so.’, je zdrdral.
‘V Novem mestu so. Sem te klicala, pa si bil nedosegljiv …’
‘Imaš signal!? Kako veš?’
‘Z Mirjano sem govorila. Prej tudi sama nisem znala. Rekla je, da je čula po radiu. Vabi nas v Čakovec. Luka. Moramo iti … Zaradi otrok!’
‘Ja, ja. Spakir …’
‘Sem že! Samo tebe smo čakali.’

Ko so prispeli na mejni prehod, je spustil okno in skozenj pomolil dokumente. Carinik je na hitro s pogledom ošvrknil potnike v avtomobilu ter nakazal z roko naj pelje naprej, Luka pa je bled kot kreda bolščal v njegovo uniformo. Spet mu je signaliziral, Luka pa se, kot bi nenadoma ohromel, ni niti zganil.

‘Was wartest du?’, je bevsknil vanj.
‘Weiter! Schneller!’

Odpeljal je naprej, mimo oboroženih carinikov, skozi meglo, ki se je na oni strani počasi razblinila. V retrovizorju je bila še vedno gosta, skoraj bela, čisto pri tleh. Pokrivala je tla, grmovja, pločnike, ceste, ograje …
Tudi tisto za katero je bil prepričan, da jih bo varovala. Da bo onemogočila vstop drugim, ne pa ovirala izstopa njim. Kar naenkrat, dobesedno čez noč, so bili oni tisti, ki so se znašli na napačni strani ograje. Irena je prihodnji teden nameravala v zbirni center odnesti nekaj oblačil. Sedaj ta ista oblačila peljejo s seboj. Zase. Na begu. V tujino.