Ljudje na splošno nimamo nekih nebroj skupnih karakteristik, ki bi nas družile in bi se o njih brezkompromisno strinjali, obstaja pa nedvomno ena stvar, ki nam je vsem skupna ter jo iz dna srca, duše predvsem pa iz dna želodca prav vsi črtimo do obisti. Prejemanje nasvetov za katere nismo prosili.
Prav gotovo se je vsakomur od nas zgodilo, da ti je kdo nadvse dobrohotno svetoval, kaj moraš nemudoma ukreniti glede določene situacije, ki je sploh nisi označil kot težavne, temveč jo kot tako vidi samooklicani svetovalec, ki ti je samoiniciativno priskočil na pomoč. Najprej ti seveda pove kaj bi on naredil v podobnem primeru, oziroma kako je njemu določena sprememba spremenila življenje.
Ponavadi gre za primerke, ki se nekega življenjskega sloga oprimejo in se ga držijo kot klop pasjih jajc, ter ga promovirajo kot edino možno, pravo in resnično najbolj izpopolnjujočo varianto življenja nasploh. Sprva so prijazni in nasmejani, ustrežljivi in niti ne uvidiš, da to kar počnejo sploh ni neko prijateljsko svetovanje ali poskus, da bi ti pomagal, temveč navadno prepričevanje, da življenje, ki ga živiš in si z njim kolikor toliko zadovoljen, ni vredno piškavega lešnika in da moraš svoj slog nemudoma iz ovih stopa spremeniti.
Taktike teh odrešenikov so sila inovativne.
Neko zimo pred kakimi petimi leti sem nekoliko uležan in knedlast dobil povabilo na brezplačno rekreacijo v telovadnico ene od okoliških šol. V ruzak pobašem majico, kratke hlače, superge, plastenko z vodo ter se odpeljem tja. Pred garderobo me ustavi neka ženska, mi izreče dobrodošlico  – bodite pozorni na besedo Dobrodošel, ker je ponavadi prvi znak, da nekaj ne štima! – in zapiše moje ime, priimek ter telefonsko. Seveda le zaradi evidence. Da se ve, kdo je bil in tako. Za šolo. Kaaaao! Preoblečem se, si zavežem superge in stopim v telovadnico. Nakar se sredi dvorane postavita vaditelj in vaditeljica, ki oznanita ogrevanje. Raztezanje. Tek! Poskoki! Hop, hop, hop! Dajmo, dajmo! Spodbujanje ‘dajmo, ne se ustavljat, če ne moreš teči – hodi!’
Daj drill sergeant Blowme, oladi!
Nisem na usposabljanju za himalajskega vodnika ampak sem si prišel pretegnit noge in hrbet, zato mu namenim pogled na silo osedlanega konja, ki namerava nekoga brcniti v ksiht in se grem usest na klop ob steni. Naredim nekaj požirkov vode iz svoje navadne plastenke, ki je ležala med nekimi flašami z informirano vodo in ostalimi profesionalnimi športnimi flaski al kakorkoli se že reče tem sifonom s karbonskimi filtri in kaj vem čem. Sedim tam, lovim sapo, ko mišičnjak v majici iz Baby centra zaploska in zahteva pozornost.
‘Tako! Zdaj se bomo razdelili na dve skupini! Vlekli bomo vrv! Vi na to stran, vi na ono! Jaz bom vodil vas, ona njih! Mi bomo Tigri!’
Kaj – u božjo – mater – se tukaj – dogaja!?

Obsedel sem tam in strmel v te odrasle ljudi, ki se gredo nek tim bilding, kričijo, se napihujejo, skandirajo in si padajo v objem, ko jim uspe potegniti Medvede čez črto!
‘Super ste bili. Vsi ste zmagovalci! (Drugi znak!) Pejte se preoblečt, potem pa pridte v malo telovadnico na predstavitev! Tretji znak!
Ajde, če sem bil do zdaj … Grem pa do konca! Tisti, ki mu je že jasno koliko je ura, naj potrpi, tako kot sem jaz … Hvala. Oni napihnjenec je povedal, kako je še pred tremi meseci čutil bolečino v križu, imel 34 kilogramov več kot danes, kako se je upehal že ko je šel po stopnicah v prvo nadstropje, sedaj pa prekolesari dvajset kilometrov na dan in jih prav toliko tudi preteče, vse to pa zahvaljujoč napitkom in žitnim tablicam, ki so samo še ta teden na voljo po prav posebnih ekskluzivno akcijskih cenah samo za nas, ki smo danes prišli tja, za povrh pa dobimo še majico, obesek za ključe in plastenko za vodo, v katero si bomo lahko mešali praške z okusom limone, gozdnih sadežev ali marakuje. Se spomniš tiste ženske z začetka prigode in telefonske za evidenco? E … Fowget bout it! Itak, da so me klicali s promocijsko ponudbo.
Fuck off!

Druga stvar, ki nam je vsem skupna in je ne prebavimo najbolje je ta, da nas dobijo na limanice pod pretvezo nečesa drugega. Primer je takole novačenje v sektaške grupe, ki oznanjajo zdravo življenje in ti potem prodajajo produkte, ki jih poveličujejo in hvalijo ter oznanjajo njihovo čudotvornost, ter sebe navajajo kot primer zdravja, dasiravno ti posušeni polenovki podobna petinštirideset kilska prekla v zgodnjih tridesetih z ritko petletnika in obrazom šestdesetletnice, ne deluje ravno kot najbolj reprezentativen primer koristnosti izdelkov tvrtke herbalife, katere logo krasi nahrbtnik te koščene babure. Človek, ki je videti bolan, je bled in daje videz nekoga, ki bi potreboval infuzijo, me pač ne more prepričati v zveličavnost načina življenja, pa naj mu še tako ustreza.
Teraj guske! Ne kupim, ne verjamem in ne nasedem!
Tako kot ne nasedem na vabila na brezplačne seminarje, izobraževanja in ostale poskuse novačenja v katerekoli vrste, pa naj bodo to verski fanatiki, Amway s svojimi diamanti in rubini ali pa katerikoli drugi obsedenci s čimerkoli, ki skušajo medse zvabiti nove privržence, sledilce, oznanjevalce in zagovornike njihove življenjske odločitve, ‘ki bo dobra tudi zate, boš videl, povsem drugače boš potem gledal na svet!’
Odjebi! Očitno je moje videnje sveta že zdaj drugačno od tvojega in ne bom pristopil k tvoji kimajoči, poskakujoči čredi, ki zviška gleda na vse ostale, ki ne počnejo stvari, tako kot vaša ločina, ki ne verjame v vaše malike, ki ne misli tako kot vi, ki se ne prehranjuje tako kot vi. Zavrnjeni je kar naenkrat na smrt užaljen, postane pokroviteljski, nesramen, omalovažujoč in se do tebe začne vesti, kot do retardiranca, ki da ne razume poslanstva, s katerim je prišel do tebe in s katerim ti želi pokazati Pot odrešitve, po kateri moraš le stopiti in zakorakati v dolino miru, mleka in medu, ti izgubljeno jagnje grehov polno.
Obsedenec deluje tako, kot da mu je tvoja Spreobrnitev najpomembnejša stvar na svetu. Loti se te temeljito in ti je – ako si preveč trmast in trdobučen – pripravljen zadevo razložiti tudi bolj preprosto in z enostavnimi primerjavami.
Denimo, če vzamemo za primer nekoga, ki te želi vpeljati v svet veganstva, ti bo povedal kako odklonsko in nenaravno je tvoje obnašanje, potem bo potrkal še na tvojo vest s prikupnimi fotografijami račk, backov in teličkov, če to ne zaleže, te bo označil za morilca, na koncu pa bo tvoje gurmansko uživanje ob hrustljavo zapečeni skorjici odojka označil kot prežvekovanje živalskih kadavrov. Padla pa bo tudi kaka sila neprimerna primerjava s čim, kar ni le moralno sporno, temveč je preprosto bolno, sprijeno, kaznivo in ponekod to rešujejo s kemično kastracijo.
Mar jim res ne potegne, da s tem s svojim agresivnim mirovništvom ne bodo prepričali prav nikogar in da bodo prej dosegli ravno obratno? Komu pri zdravi pameti pa je do tega, da bi postal veganski obsedenec, ki prepričuje nevegane, naj ne jedo mesa, jih zmerja in jim soli pamet?
Star internetni pregovor pravi, da vegana spoznaš tako, da ti sam pove da je vegan. Poglej ga zlomka, da to še kako drži. Pa ne le za njih. Za vse obsedence drži. Svojo glavno življenjsko preokupacijo ti bodo prej ali slej takole mimogrede navrgli in če tega ne ustaviš takoj, si pečen. Razen če naletiš na presnojedca …
V tem primeru te bo skušal prepričati, da odkar niti vode za čaj ne pogreje in zoba le oreške ovite v liste ohrovta, ima toliko energije, da bi zmogel odpeljati zvrhano samokolnico drv.
Nizdol. Ne navkreber.