Bilo je razmeroma sveže avgustovsko jutro nekje v hrvaški Istri, kjer se večina krajev konča z ići, prav tako pa se jih večina začne z naglim ovinkom na desno, z asfalta na razdrapan makadam ob katerem se vrstijo skromne oranžne in modre ter bele haciende z bazeni, klimatskimi napravami in garažami.
Tam je njen ded pred mnogimi leti zgradil hišo, razdeljeno na dve identični polovici, s kuhinjo, kopalnico in dnevnim prostorom spodaj ter spalnico z balkonom, še dvema sobama in straniščem v zgornjem nadstropju.

Špela in njen fant sta uporabljala desno polovico. Malo zaradi tega, ker so dajali levo v najem in je bila slabše urejena in vzdrževana, malo pa tudi zaradi tega, ker so zaradi prej navedenih značilnosti, dajali v najem ravno tisto polovico in ne te, ki je bila last zaenkrat (tuhtam, če vrstni red zadnjih dveh besed pred oklepajem omili naklep) še živeče babice in je bila opremljena preklemansko bolje kot ona stran.
Sonce se je ravno začelo naslanjati na žaluzije in dajalo vedeti, da do večera ne gre nikamor, kar niti ne bi bilo tako moteče, če bi presneta bajta ne bila zasukana tako, da je imela, če si z balkona pogledal med žlebom sosedove hiše in pinijo, ki je stala na njihovem vrtu, razgled na adrijansko morje.
To pa je že precej dolgo časa na vzhodu, od koder po naključju dospe zjutraj tudi sonce.
Ker je Aleks smrčal na levi strani postelje, ona pa je raje spala ob oknu, so se žarki najprej pomudili na njenem spečem obrazu.

Iz neodobravanja ali pa iz povsem praktičnih razlogov, se je zasukala proč in jim izpod lahne odejice pomolila svojo zagorelo rit, prav tako osončene prsi, pa so sedaj počivale na levici. Nenadoma osvobojena desnica je med obratom pristala na njegovi rami in ga za trenutek zdramila.

Kmalu je bila spalnica že polna svetlobe, pa tudi babica, ki je s kužkom spala v onem delu začasnega domovanja, ni več spala, saj jo je taisti kuža že pred slabo uro povabil na sprehod in sta se z njega tudi že vrnila, ščene z olajšanim mehurjem pa je njun prihod oznanjalo z laježem.
Babici za bivanje v tistem delu hiše, ki so ga sicer najemali turisti, niso računali nič, saj jim je tudi ona brezplačno dovolila stanovati v svojem delu.

Ljubljenčka je privezala za ograjo terase, mu nalila vode v eno posodo, v drugo pa mu je nasula hrano iz konzerve, na kateri je nek drug pes, boljših staršev kot ta, zadovoljno kazal jezik.

Vrnila se je v kuhinjo, natočila vodo v bakreno đezvo in jo postavila na zdelan plinski štedilnik.
Ko je voda zavrela in je vanjo vmešala kavo je dehtečo tekočino prelila v skodelice in jih postavila na mizo na terasi.

Na terasi na oni strani, saj je bila tam vedno dobrodošla, sploh s svežo kavo. Pa tudi zato, ker je bilo dosti bolj priročno sesti na lične lesene stole, miza iz tikovega lesa, ki jo je oče prej omenjene lastnice osončene  zadnjice, kupil z izdatnim popustom, pa je bila ravno prav visoka, da se je dalo tudi iz pol ležečega položaja, prav imenitno posrebati jutranjo kavico. Celotna garnitura je bila dosti bolj udobna od skrivenčenih kovinsko plastičnih stolov in oluščene aluminijaste mizice na terasi, ki je spadala k turističnemu delu posesti. Oni so se namreč, zaradi dolgoletne tradicije preživljanja poletij tukaj, šteli med domačine.

»Dobro jutro …« je šepetaje pozdravila, najprej živo rdeče polakirane nohte, ki so prišli skupaj s stopali in z gladkimi nogami dol po stopnicah.
»Dobro jutro, mama.« ji je v ovratnik jope zehajoč, odvrnila vnukinja, mencaje si oči.
»A še spi?«
»Ja, ja. Saj bo kmalu prišel.«

Čez nekaj minut, se je prikazal še on. V samih spodnjih hlačah.
Kar ne bi bilo nič takega, če bi malo počakal, da bi mu splahnelo tisto, s čimer se zdravi fantje zjutraj zbude, in bi vkolikor bi bila z dekletom sama, sploh ne izpadlo tako nespodobno, kot je izpadlo tokrat.
Še toliko bolj, ker se je prav samovšečno pretegnil, ko je stopil na teraso, da je tisti one v spodnjicah še bolj zaštrlel.

Ženica se je v zadregi in navzlic prijetnemu pogledu na mlado negovano telo, obrnila k svojemu psičku, ki je ležal pod lovorjem in dremal, kot se za tovrstnega mešančka tudi spodobi.

Š:»Ej lupči.«
A:»Čao, bubči.«
Š:»Mama nama je kavo skuhala.«
A:»O,super! Hvala!  Lubči, a bi kako oradico danes spekli?«
Š:»Jaa, bubči, pa blitvo s krompirjem, a?«
A:»Ne, ne smem. Riž lahko zraven.«
Š:»Aja, saj res.« se je spomnila in ga pogladila po trebušnih mišicah.
A:»Grem pripraviti  zajtrk.«
Š:»Bupči,a mi daš prosim očala, ker ta – ko sveti?«

Prinešene dizajnerske okvirje si je nataknila na nos, da so ji pokrili še pol obraza in se zleknila na stolu.
Tudi njemu so na nosu že čepela očala, ko je na krožničku prinesel dva neslana krekerja in majceno paštetko.

»Ste v redu spali? » je bolj iz navade kakor pa iz dejanskega zanimanja vprašal babico svojega dekleta.
»Zaradi Čarlija sem spala spodaj na kavču, da se ne bi bal ponoči pa me malo križ boli.«, je pojasnila osemdesetletnica.

»Nič ne skrbite, to zemlja vse ven potegne.«, seje pošalil njen zet, ki je ravno prišel izza vogala, noseč vrečko v roki, iz katere je dišalo po svežem kruhu.

Iz kuhinje je prinesel klobaso, zaseko, sir in kozarec kumaric ter sedel k mizi. Med rezanjem suhomesnate delikatese je zbadljivo ponudil na konico noža naboden kolešček najprej hčerinemu fantu, potem pa še njej.
Oba sta odkimala, on pa se  je z grižljajem kruha in klobase v ustih ter z debelo kumarico v roki nasmihal ter izustil nekaj, kar je zvenelo kakor psovka čez vegetarijance in izbirčneže ter nadaljeval z obedom, medtem pa je Aleks že pozajtrkoval, si s prtičem obrisal usta, nakar se je malce pregrešil in v svojo kavo stresel dve, namesto običajne ene tabletke umetnega sladila.