Ko se ozrem nazaj in opazujem svojo življenjsko pot,
vidim bolečino, napake, srčno bol.

Ko pa se zazrem v zrcalo, 
vidim moč, usvojene življenjske nauke in ponos nase. 

Zato nikoli ne obžalujem nobene izkušnje. 
Doživljajsko gledano niso bile vse prijetne. Nekatere so bile čisto nasprotje tega. Res pa je, da so mi vse izkušnje veliko dale. 
Morda so mi na neki ravni največ dale prav najtežje preizkušnje. Tiste, ki so mi pokazale, da lahko preživim - in živim - bolj svobodna, bolj resnična, bolj močna, bolj srčna, bolj jaz. Tiste, v katerih nisem imela več kaj izgubiti, ker sem bila ob vse. Tiste, ki so izbezale na dan najbolj ranljive in ranjene dele mene. Tiste, ki so mi pokazale, da se prav v najbolj ranljivih in najbolj ranjenih delih skriva najbolj resnični, najbolj dragoceni del mene. Tiste, ki so mi dale videti najbolj dragocene, najbolj sijoče dele mene v zrcalu. Tiste, ki mi vse bolj razkrivajo, kdo v resnici sem. In mi jemljejo sapo.