Iz ekrana vame bolšči fotografija treh razuzdanih sovrstnic, naslovljena s pomenljivim stavkom, ki skorajda čustveno izsiljuje mojo malenkost: kesaj se... Malone brez opcije izbire... ker se mi, priznam, tudi ne ljubi iskati pravšnjega odgovora na podani mi besedno-čustveni izliv, prostodušno odgovorim: kesam se.

Kratko medsebojno kokodakanje zaključim s tem, da je mladost (pa ne moja, ker je le-ta že dolgo časa na tapeti) norost, pomladansko vreme pa še bolj. Sledi kratko, atraktivno sporočilce na osebni ravni:
M je obljubila, da bo naredila terasa party, ko bo lepše vreme.  Ima namreč teraso za dekadentne žure. (citiram)

Oooooooooooo, dekadenca.... Ljubim dekadenco. Dekadenca je moj največji prijatelj, moj najzvestejši spremljevalec.
V mladosti sem morala čarati, da sem si jo lahko bila ustvarjala.

Dekadenca (lat. decadentia, de + cadere (pasti), torej = razpadanje, upadanje) pomeni postopno izgubljanje, izginjanje ustvarjalnih sil, energije, vitalnosti, doseženega standarda oziroma ravni. Lahko pomeni tudi propadanje doseženih vrednot in institucij.

Sedaj je postala vseprisotna. Tista moja mladost na tapeti se v njej razkraja. Telo in koža razpadata in upadata, duša bije sekundarno pubertetniško bitko sama s seboj, razpadajoč parket v mojem stanovanju pa mi daje vedeti, da se dekadenci in dekadentnemu nikdar uprla nisem.

V glavi si zavrtim sceno "francoskih" dekadentnih vampirjev iz filma Interview with the Vampire: The Vampire Chronicles.
Nasmehnem se v brk sami sebi.

Prešine me spomin na prijateljičine besede izpred deset let ali več, ko sva postopali po Trstu:
"Lara, vidiš one tri, kako zelo so sexy?"
Ahhhh, stara dobra S. Vedno jo je privlačila telesnost duš.
Ampak ko greš z njo po cesti, ne moreš ostati imun na njena opažanja. Vsaj zaradi nje same ne.
Navsezadnje sem vedno bila in ostajam, človekoljub, ob sebi pa imam največjo čarovnico, kar sem jih bila v življenju srečala.
"Ja, mater, oni je pa res za položit..." pristavim pisker njenemu opažanju.
"Se ti hecaš?!" nepričakovano sikne nazaj.
"Me smo že v tistih letih, ko v moškem prebudimo čebula efekt..."
"Čebula efekt?" jo debelo pogledam.
"Pa ja, pa to je tisto, ko modrc dol snameš, joški dol padejo, on se pa samo še zjoče..."

Ja, dragi moji... Takšna je naša, ženska dekadenca. Nihče ob njej ne ostaja neprizadet.
In kljub temu jo imam rada.
Pa svoje gube in celulit...

Na primer...
No ja, vsekakor...

Sem že v globokem pričakovanju dekadentnega žura, ampak upam, da bodo tokrat tudi tri mladostne rajske Venere v njegovem stilu...