Boli me, ko vidim, da ženske gledajo na svojo urejenost in lepoto zgolj skozi oči kapitala.
Seštevaje plastične perfekcije lastnih oblin ter raznotere modne dodatke ustvarjene za razkazovanje teh.
Boli me, ko vidim žensko brez vsakršne zavestne predstave lastne zgodovine.
Ko gledam predstavnico ženskega spola, ki uspešno promovira družbo in sisteme, ki so jo skozi celotno zgodovino podrejali in zatirali, namesto da bi prednjačila z lastno naravno edinstveno danostjo.

Že dolgo je, odkar družba ne zahteva več ženske pokornosti. Nastopila je težava, ki sliši na ime istovetenje žensk z lastnim agresorjem, o kateri se je najprej razpisala avtorica  Naomi Wolf v knjigi The Beauty Myth: How images of beauty are used against women, sama pa sem ji želela dati pridih skozi diplomsko nalogo Odnos žensk do oglaševanega ideala vitkosti (http://www.ars-libra.si/vitkost.html). Naj tu citiram odstavek iz svoje naloge: Ženska bo morala, če bo želela prispevati k soustvarjanju novega, sprejemljivega in manj stresnega družbenega okolja, nadomestiti družbeno povzete vloge in ideale z lastnimi. Morala bo izraziti lastno nepokornost modnim orkestrom in se upreti lastni psihološki, estetski odvisnosti. Utemeljevanje nezadovoljstva z lastno samopodobo v kontekstu stiliziranega, življenja oropanega glamour-ja, vodi le v nadaljni razvoj podob, ki nas bodo preganjale. Identificiramo se z našim agresorjem (http://en.wikipedia.org/wiki/Stockholm_syndrome, dne: 20.10.21010.). Dajemo mu možnost, da izžame našo voljo, oropa našo edinstvenost in kroji širšo, družbeno zahtevano (Bontoni – pravilniki lepega obnašanja, kodeksi oblačenja...) prihodnost osebnostni estetiki.

K temu zapisu me je vzpodbudil komentar "Nastje" na predhoden blog: Ženska nevrotičnost skozi objektiv (http://www.publishwall.si/lara.arh/post/135400/zenska-nevtroticnost-skozi-objektiv).
Njen komentar se glasi (citiram): Ne bi rekla, da imajo dolge pete kaj opraviti z nevrotičnostjo. Sama sem izjemno umirjena ženska - in ja, nosim tudi 10 cm petke in nisem še slišala, da bi to koga znerviralo. Nasprotno - moja okolica ženskega spola, v poslovnem svetu, se oblači in obuva tako, kot se za žensko spodobi. V kostime, visoke pete, samostoječe nogavice in podobno. A nog si tudi ne briješ, nosiš dolge bombažne gate in natikače? Pozdrav ženstvenosti in še retorično vprašanje - kdo je tu nevrotičen? (konec citata).

V njem je razviden podroben vpogled v prepričanja posamičnih žensk. Ako ne plešeš kot družba dirigira, si neurejena in celo zanemarjena. Laž, drage moje. Navsezadnje vse vemo, da za uporabo mila, ne potrebujemo petk. Vsak dostojen človek pa pozna pomen besedne zveze - biti urejen.

Danes smo tudi zavedne ženske prostovoljno zaobjele predhodno družbeno vsiljeno vlogo. Vendar jo koristimo sebi v prid tako, da zrcalimo okolišnjo družbo. V tem odsevu je razvidno marsikatero naše zavedanje: kdaj, kako in kje nositi pete, da ne bomo izpadle poceni prodajna roba v službi kapitala. Naša celovita osebnost je tista, ki skozi družbi nastavljen odsev, največ pove.

Najsi bodo pritikline kapitala še tako bleščeče, z našo osebnostjo ne bodo mogle nikdar tekmovati.
Vse je minljivo, prava lepota je večna.

In slišim in prebiram ženske, ki tarnajo o večni nezvestobi svojih moških. Menjajo jih, kot bi menjavali poceni rokavice. Vajeni, da jim ženska draži oko na 1001 način, bodo pa ja zamenjali svojo obrabljeno Barbiko za bolj svežo in bolj "urejeno".
Navsezadnje si same krojimo usodo. Nihče drug nam je ne.

Dekleta moja draga... Kaj naj rečem?
Vsak zastor, slej ko prej pade.