Tri ženske odete v strogo, izklesano togo, ponujajo Ednu svoje kamna polne vrče.
Nebo zavrača daritev.
Njih roke ne klonijo.

Počutim se kot jebena kariatida!
Na moji strukturi sloni svetomnožje.

Hrepenim po stiku rok spretnega kiparja.

Želim si biti na novo osmišljena.
Z malto, razpokanih brazd zapolnjena.
Oblin in mehkobe prečiščena.
V jedko kislino potopljena.
Razžrta organskega.

S kamnitih oči,
zastora iztrebkov prečiščena...

Stopala merijo kamnite tlakovce.
Pljuča prežema okoliška vlaga
in po žilah pretaka se arzen človeštva.