In zopet sem si, kot vedno, največji samonateg.
Prijateljica me je opozorila, da bi morala pisati o odločnosti in ne o odličnosti.
Odvrnila sem ji, da sem v okolici zaznala potrebo po prvem.
"Ja, ampak drugo je pomembnejše," je premetena deklica odvrnila.
"Odločnost = izbira," je trmarila Lara...

Na poti iz službe se zamislilm in ugotovim, da je imela prijateljica več kot prav.
Pisati bi morala o odločnosti, ker mi le te občutno primanjkuje.
Le kaj mi bo vsa odličnost (razsvetljenost, bi jo znal tudi kdo poimenovati), če preživim ne z njo?

Le kaj mi bo izbira, če bom, v njenem okviru, ostala neodločena?

Lara je itak ena tistih, ki se za vsako figo pusti umreti.
Pa tudi pritožuje se čisto nič ne nad lastnimi izbirami.
Sem si pa ja valjda sama izbrala in sama kriva ali kako je s tem?
Odgovornosti Lari vsekakor ne manjka.

In ker je takšna kot je,
bi v nedogled izbirala med filozofskimi tezami izbora in protiizbora.
Ja pa saj se valjda poznam, hudiča!!!

Trenutek samospoznanja

IZBRATI ali ODLOČITI SE je torej potrjeno, na sebi preverjeno, nekaj povsem drugega.
Prvo zahteva obilico razmišljanja in dvomov, drugo pa drugače žal ne gre, kot da pričneš samega sebe v rit brcati.
Razdalja do sebe mora biti seveda dovolj velika, da se vse fizikalne sile medsebojno optimalno prepletejo v lastno korist.

Samobrca mora dovolj boleti, da te pripravi do tega, da zmigaš rit!

Priznanje

Preko sms-a odtipkam: "Saj veš, da si brihtna kot ostrina noža? :-)"

Nepokorščina

Ostrina noža je seveda tisto, s čemer si je sodoben človek sposoben narezati kruha.
In rezina noža BOOOLI in še kako, če jo drugi na tebi uporabi...

Na srečo kruha ne jem in si ga zato torej ne nameravam rezati.

Izbira

Zopet izberem izbiro...
A Boga mi, nema mi spasa...

In spet negiram odločitev, ki je v funkciji golega preživetja.

Odločitev

"Ok, ok... ne ješ kruha?" si rečem.
"Ja deklica draga, pole je pa skrajni čas, da zagrizeš v lastno meso!"

Grem se zagrist....
Pa lep dan še naprej...