»Ko človek živi zaradi tvojih monologov in ne lastnih, potem je konec!«

Dogaja se nam, na vsakem koraku – ZANKA.
Sami si jo nastavljamo.

Zanka zna biti zelo hitro razrešena v prisotnosti VSAJ DVEH ljudi.
Sam s seboj itak nikdar ne boš vedel
ali se ukvarjaš z EGOm ali z NJIM??????

In če ni kompromisa, bosta drug drugega zadušila..

ZMAGA TEMU PRAVITE, ko KOMPROMISA ne dosežete?!?!?!

Zame je to čisti PORAZ
Če kompromisa ni, ostanem SAMA.

Ok.... špekuliram.

Predstavljajte si, da sta na svetu ostali le dve bitji iste vrste = po leksikonu sodeč, (vsaj davna leta nazaj) je bil pomen smisla življenja definiran kot čiiiista reprodukcija in popolnoma nič več.

Sedaj vidite, kolikšen pomen zna imeti BESEDA?
In BESEDA je MESO postala.

Situacija je potemtakem sledeča:
Se boste šli za lastno potrditev riskirati vse »karte«, da na koncu ostane en sam in razmnoževanje nima pričetka?
Ja pa halo, ja pa fuuull si upate in fuuuuul vas cenim!

Lahko je pa situacija tudi sledeča:
Ma boli me đoka za preživetje ej.... sem pač sam pršu mal pogledat.... in jebe se men itak za vse (razen za samga sebe, seveda....). V strokovni literaturi so ti osebki definirani kot – avtisti, strašni egocentirki al pa kokrkol - pa ni z njimi ma ama faking nič narobe....
Razen da pač očitno nimajo želje po samoohranitvi. Večina teh ni zaprtih, mimogrede...

Pa kaj potem?!
Koja reč?!
Ste/so  podali najboljše, kar ste/so lahko?!
So kreirali GEN, oziroma VZOREC, sposoben prokreacije?

Ah jebi ga, grem pač dalje!

Najsi bo to moja večna tišina,
najsi moj nov preporod.
Odločitev je moja in pripada le MENI.
Jaz izbiram....

...Mimogrede, ne verjamem v karmo temveč zgolj v zakone ŽIVLJENJA.

Verjamem v ZDAJ!
Kakor SI BOM NAREDILA!!!
(verjamem si vsak dan sproti ko izbiram: imam dovolj tega ponovnostnega vzorca???!!!)

Odločitev torej naj pade?????
Čisto najbrž.

Želim ostati SAMA?!?!?!

Zaključek

Zelo vzajemne in ptretežno kompleksne situacije, kajneda?!

Smo sposobni  KOMPROMISA?
NA NAS JE....

Takšne imamo....
Kajneda????

Odgovor je povsem nepomemben

In kakorkoli bomo zaključili, bomo vedno ta krajšo potegnili.
Nekako tako kot pravi eden od naknadno zapisanih takozvanih "Murphijevih ZAKONOV."
V tisto vrsto ko se boš postavil, BO itak NAJDALJŠA....
NAŠA ODLOČITEV JE NAŠA POT DO SVOBODE!

Zavzemam se torej za MNOŽIČNI AVTIZEM!
KDO DA VEČ?!
Prijavnice bo, tako kot skorajda vedno, izbirala ena izmed mnogih državnih inštitucij!

DOBRODOŠLI V SVET (napis na vhodu)

PS: tole zdle ni bilo čist prisebno, tembveč bolj v ONI, ta čudni, odpičenostni fazi... men je dobro delo. kaj boste pa vi s tem naredili, pa čist vaša stvar. Sem se odločila namreč ne drugim TEŽIT! Takle imamo. Tut.

...konec koncev smo si vedno sami točno ta kompromis, ki ga želimo doseči