Velik del človeške zgodovine je zasnovan na hierarhičnih sistemih.
Na najvišjem, vodilnem položaju redki posamezniki, nosilci absolutne moči in odgovornosti,
na najnižjem podrejena, odgovornosti povsem razrešena raja.

Opazovanje in ocenjevanje posameznikov ter njihovo uokvirjanje v premišljene, psihološko determinirane kategorije, opolnomoča in omogoča ohranjanje in razvoj hierarhičnih sistemov.

Ako bolho omejiš s stropom nizkega kozarca, ne bo več skakala.
Kozarec jo bo sčasoma determiniral.
Pogojil bo njeno naravno sposobnost in danost.
Čemu?
Da bi čutno zadovoljevala in k življenju ohranjala lastnika kozarca.

Naša kultura se je skozi stoletja razvijala in nadgrajevala socialno zahtevane
psihološke vzorce, v korist vladajočim razredom.
Kultura kategorizacije.
Kultura vlaganja v kozarec.

V enaindvajsetem stoletju se še vedno ne zavedamo absurda vzorcev,
ki jih skozi celotno zgodovino konstantno dograjujemo.
S tem početjem oviramo sposobnost svobodnega razmišljanja posameznika,
pogojujemo naš vstop v determinirane vzorčne sisteme in omogočamo nadgradnjo najrazličnejših stereotipov,
predvsem v tujo korist.

Kričimo demokracijo, vendar odgovornosti noče nihče prevzeti.
Razbij svoj kozarec!
Osvobodi samega sebe tujih prepričanj in kompleksov ter si dovoli prerasti v Človeka!

V bolšji cirkus zaide bolha, ki je ni nikdar nihče pogojeval.
Očarane nad prečudovitimi odskoki in doskoki, cirkuške bolhe poizvedujejo:
»Jooooj, kako lepooo! Le kako ti to uspeva?«
»Skočite!« jim odgovori bolha.
»Poskakovanje je v bolšji naravi,« jih še vzpodbudi.
»Ta sreča je žal, rezervirana le tebi!«
(Anekdota, katere ne pomnim izvora)

Ujeti v zgodovinsko kulturno zanko, se še vedno otepamo temeljnega zavedanja:
vsak izmed nas neprestano zadovoljuje lastne potrebe, v skladu s samim seboj.
Vsak posameznik se je zmožen upreti kulturnim stereotipom.
Potrebujemo svobodnega, sebi v prid prevzgojenega posameznika,
ki stremi k neodvisnosti od socialnega okolja.

Demokracijo bi morali ustvarjati svobodni, odgovorni ljudje in ne sužnji tujih verovanj,
stereotipov in prepričanj.

Vsakodnevno ponižan, brezvoljen posameznik si ne upa stremeti k izgradnji samega sebe,
ne prevzeti nase odgovornost lastnega bivanja.
Tako je bil naučen.
Stremel bo k ohranjanju aktualnega stanja, navkljub navideznemu uporu.

Dokler bomo demokracijo vlagali v kozarec, bomo živeli fašizem.

PS:
Toplo priporočam ogled Lars von Trier-jevega filma Manderlay (2005): http://www.imdb.com/title/tt0342735/?ref_=nm_flmg_wr_11

Naj tudi tokrat pohvalim mladinski projekt Živa knjiga, zasnovan kot pripomoček v borbi proti najrazličnejšim stereotipom: http://www.ziva-knjiznica.si/