Nimam veliko razvad, imam pa vsekakor tri megalomanske, katerih se zagotovo nimam namena znebiti.
Odločnost, da jih obdržim mi greni vsakdanjik do te mere, da sem oklestila svoje življenje do kosti in ga pretvorila v prostočasno rekreativno, izvenserijsko ljubiteljsko dejavnost.

Prav zagotovo se bo našel kdo, ki bo grajal mojo nespametno odločitev.
Ta bo preprosto dejal: "kompenziraj eno potrebo z drugo, pa bo! Simpl k pasulj!"
Obstajajo potrebe, ki se pač ne dajo kompenzirati.

Sploh, če si razvajen!

Veste kaj je dobro? Da jaz nisem tisti nekdo, ki bi meni nič, tebi nič, kar povprek in kar z nečem, osnove kompenziral.
Pa naj drugi svoje življenje kompenzirajo s sranjem, če jim to paše! Simpl k pasulj!

Naj pričnem z obelodanjanjem svojih razvad in posledičnih življenjskih nejevolj.

Sem po srcu gurmanka

Sem velika ljubiteljica mediteranske prehrane. Kot otrok sem živela pretežno od živeža, ki je bil zagrizel v trnk očetove ribiške palice.

Hej, pa ne mi tu zdaj z ne vem kakšnim moraliziranjem! Ako bi bodoča hrana ne bila lakomna, bi se nikdar ne ujela!

Ribjim dobrotam so se občasno na krožniku pridružili še najrazličnejši mehkužci in raki.
Zlahka mi boste torej verjeli, da je ob materini ločitvi največjo škodo utrpel moj ubogi želodec.
Od šoka si še danes nisem opomogla in si najverjetneje tudi nikdar ne bom.
'Bemti mati, zakva si se ločla od fotra?! 

Danes lahko temeljno primarno potrebo po zdravi mediteranski prehrani tešim le ob dela prostih dnevih in samo pod pogojem, da mi pogosto okleščen mošnjiček to dovoljuje. Še takrat sem dodatno omejena z geografsko lego, šegami in navadami, morja nevešče Štajerske. Danes sem prejela nepričakovan nizek udarec. Direkten knockout na gobec.

Med dvo dnevnim bivanjem v Ljubljani mi je brat zaupal, da je v prodajalni E. Leclerc ugledal morske bogomolke. Naj me strela z jasnega!!! V Sloveniji??? V Ljubljani??? V Leclercu???

Naj razložim neveščim sladokuscem (ali to sploh obstaja?) kaj bogomolka sploh je.
Gre za vrsto ploščatih rakov, japonskega manga izgleda. Na njihovem repu se nahaja par lažnih velikih, črnih oči, s katerimi strašijo nadobudne plenilce (predvsem štajerske, če mene 'prašate). Ob okušanju njih sočnega mesa si, zaradi ostrih prirastkov, dodobra scefrate ustno votlino. Pa komu mar, ko pač pametni vemo, da ljubezen boli?
Če ne boli, potem ni ljubezen!
Fuck off!!!

Seveda sem se danes napotila v mariborsko podružnico in povprašala po bogomolkah. 
Neuspešno jih iščem že leta...
Okrogloličen, več kot očiten ekspert »štajerskega brancina« na ribarniškem oddelku je seveda le tupo bolščal vame in kaj kmalu sem ugotovila ne le, da o bogomolki pojma nima, temveč da bi me na račun pomanjkljivega znanja najraje teleportiral na drug oddelek. Ako bi ne prekinila njegovega kvasanja z obsežno razlago, bi najverjetneje kaj kmalu pristala na športnem oddelku. Ne vem ali je verjel mojim besedam ali se je raje zatekel k upanju da se iz njega, enostavno preprosto, norčujem.

Tudi s sladicami nimam sreče. Z veseljem bi kdaj srknila limonin sorbet. Pa ne tistega globoko zamrznjenega v  zamrzovalnih skrinjah slovenskih trgovcev. Nisem prepričana, da je ta kdajkoli srečal vodko, se spečal s šampanjcem ter se posledično pijano strastno združil z vrhunskim limoninim sladoledom. Lista sveže utrgane mete v njem raje niti ne omenjam.

Trgovske police prav tako ne premorejo nabora meni priljubljenih cheescakeov in skutinih sladic.
Še kakovostne prekmurke ne najdeš, čeprav sodi med avtohtone kulinarične izdelke in bi morala biti že zategadelj prisotna na trgovskih policah vseh slovenskih trgovcev.

Le kaj naj bi Lara, ubogo razvajeno bitje ženskega spola, vedelo o business modelih?
Pustite jo, naj ji tupi kot noč, narekuje želodec!!! 

Morala zgodbe: Ako ne ljubiš čokolad in krušnih pekovskih izdelkov se tvojim temeljnim
prehranjevalnim potrebam in navadam zelo slabo piše. 

Sem po duši kadilka

Preljuba Svetlana Makarovič bi ne bila pretirano ponosna nad mojo samozvano osebnostno rastjo, še manj bi bila vesela ogoljufanega življenjskega sloga, ki sem mu povsem samovoljno neopravičeno podarila titulo «top poslovni uspeh«.

Kajtejazmorem, če so vsi zvončki zacingljali in sem se zadovoljila s ponujeno mi "fake" skrinjico,
ki mi bo kvečjem oteževala nadaljni prehod skozi že itak ogrožene življenjske nivoje?

Tekom osem urnega delavnika sem si priborila neizpodbitno pravico do treh čik pavz.

Navkljub prebiranju čudovito argumentirane in nadvse smiselne knjige Prekleti kadilci, si nisem upala staviti na vse ali nič.
Jo že vidim, kako mi očitajoče žuga s prstom: «preklet idiot! Od bralcev te knjige pa ja pričakujem mnogo več!«

Absolutno. Se povsem strinjam. Cigareto bi si morala prižgati vsakič, ko mi duša to veleva in jo zaužiti s polnimi pljuči,
varno ugnezdena v njen mimetični oblaček. Ko jebe zavistne sodelavke in mnogotere direktorje/ice!

Jebi ga!
 
Svetlana, nisem le obupna bralka.
Povsem iskreno ti skrušeno priznam, da sem že sami sebi, izgubljen primer!

Sem od rojstva toplokrvna

Že kot otroka me je mati  neuspešno postavljala na sneg, me prebujala v cvetu noči in me podila v postelj navkljub vztrajni dnevni svetlobi. 

Ne vem kateri vrsti reptilov večina človeštva pripada, mene vsekakor ne boste našli med njimi!

Pravijo, da se po letih trdne, nepopustljive discipline, vsega navadiš.
To je velika univerzalna laž!

Minila so leta težkih tujih in samolastnih drilov, pa še vedno ne morem zaspati preden zemljo pogoltne mrak, se ne prebuditi dokler mi sonce ne obsije lica in še vedno šklepečem s posamičnim zobom, če nisem primerno ogreta. Največkrat še takrat potrebujem obleko. Nogavic zagotovo ne slečem! Ko vas jebe!

Zimo bi najraje prespala, ostale dni v letu bi z vso vnemo sledila potrebam svoje naravne biološke danosti.
Le kdo bo univerzumu ponosno dokazoval, da ustvarjanja toplokrvnih pripadnikov planeta le ni v celoti zgrešil? 

Zaključek

Tako.
V taki nezadovoljeni cikličnosti naj bi živela večno?
Ljubila naj bi vsak dan?
A bejžnobejž!

Iz napisanega je povsem razvidno, da smem razen vikendov in dela prostih dni ter seveda dopustov, ostale dneve povsem izbrisati iz svojega življenja. Zaradi nezadovoljenih temeljnih življenjskih potreb, nimajo niti pravice biti poimenovani!
Preklet naj bo tisti, ki njihovo ime izusti!

Haugh, spregovorila je.

avtohtoni štajerski brancin.

morske bogomolke

Niso vse bogomolke bogomolke!
Vsekakor ne tiste, ki mojega okusa in želodčka ne potešijo.
Pa, a vi sploh veste čemu molijo? Da jih najdem, kajpak.