Andrej Ferlinc, bivši VDT, v Delu vije roke, da se o “levih” in “desnih” sodnikih ne sme pisati niti v narekovajih in celo v primeru, da so res levi in desni, ker če potem glasujejo v skladu s pričakovanji, vsem postane jasno, koliko je Ustavno sodišče res strokovno in neodvisno. Stroka sporoča, da so za ugled Ustavnega sodišča nujne laži in bajke o cesarjevih novih oblačilih. Narava politične moči je vedno enaka, absolutna monarhija ali liberalna demokracija, na eni strani tlačani, neto vplačniki v proračun, na drugi parazitske privilegirane elite, država je samo fikcija, kjer hočejo eni živeti na račun drugih. Bolnik s Kolodvorske je primer prisilnega kartela in infantilizacije državljanov, češ rabijo "verodostojen" medij, da jih drži za rokco in jim razlaga svet. Če bi pustili ljudem pravico svobodno izbrati, na kaj, če sploh kaj, se bojo naročili in ukinili subvencije medijskemu kartelu, bi ves ta cirkus postal brezpredmeten. Zanimiv socialni in politični eksperiment bi bil masovni bojkot plačevanja “naročnine”, ugovor vesti tistih, ki ne rabijo, ne zaupajo ali jih ne zanima RTV. Kulturne, manjšinske ipd. vsebine, bi itak bolje in ceneje delali z letnimi javnimi razpisi, če je res dokazana primerljiva javna korist takih vsebin in jih rabimo bolj kot šole, ceste ali zdravljenje bolnih dojenčkov.