Dvomim, da bo kdorkoli plačal €90 mio za ŠL brez zelo konkretnih garancij, da bo imela tudi vnaprej monopol na športne stave. Ker če se bo trg res obetal liberalizirati, kot nakazuje odgovor vlade na poslansko vprašanje (in s tem sistem harmoniziral z EU), postane ŠL vredna samo še drobiž, njen produkt ni konkurenčen naboru dogodkov, sofisticirani uporabniški izkušnji in boljšim kvotam mednarodnih ponudnikov športnih stav. Vloga ministra za finance je tu ključna, njegove odločitve določajo vrednost ŠL in kot tipičen slovenski funkcionar razmišlja takole, če ohranim socialistični monopol, ekipa okrog OKS zasluži desetine milijonov, edino prav je, da imamo tudi mi, i.e. jaz, nekaj od tega, njim bo še vedno ostalo dovolj, meni se pozna pa vsak milijon. Malo bi se sicer blamiral zaradi nedoslednosti, ampak ne bo prvič. Argument mu bo pa, kot vedno, ko se brani loterijske monopole, da gre za reveže in invalide, čeprav sistem bolj generira privilegije “nevladnih” funkcionarjev, kot neko konkretno dobrobit za uporabnike, ampak ob omembi sirot in invalidov miselno preklopimo v emocionalni modus, češ tako bogi so, njim je pa ja treba pomagat, in brez racionalne analize grejo vaške posebnosti politično lažje čez.