Kaj nam v tem času pomeni pojem svoboda? O tem sem skozi različna obdobja svojega življenja veliko razmišljala. Vedno je obstajala želja po njej. Svobodi, namreč. Le interpretacija le-te se je s časom precej spreminjala. Veliko sem tudi bežala pred realnostjo in se begajoča prepričala, da je to tisto pravo. Pobeg pred nečim oziroma pred samim sabo- svoboda. Kasneje sem ugotavljala, da lahko bežim in se skrivam, ampak sama sebe na kraju zgodbe obvezno dohitim. In navadno si moram takrat v ogledalu dobro ogledati svoj obraz, da prepoznam tisto pred čemer sem bežala. Smola je v tem, da  med takim begom človek sploh ne ve da pred čim beži. Zdi se ti, da si ubral pravo pot, niti ne dojemaš, da se največkrat sam zapreš v stekleno kletko iz katere se sicer dobro vidi, dobro sliši, celo vonja, zato je povsem možno v njej prečepeti leta in leta preden ugotoviš, da je med tabo in življenjem »ki bi lahko bilo«, plast debelega stekla.

Ko že razglabljam o svobodi, bi me kdo znal vprašati kaj hudiča sploh zame beseda pomeni. Po pravici povedano težko razložim. Več stvari.

Svoboda je možnost odločanja brez zunanjih vplivov. Odločitev, ki pride iz tebe in za katero stojiš. Recimo, ko me piči osa in me prime, da bi jo zmečkala, se odločim, da tega ne bom naredila. In sem na to kar malo ponosna. Ne zato, ker bi bilo ubiti živo bitje nekaj groznega, pač pa zato, ker mi ni treba. Lepo je imeti možnost, da se odločiš neodvisno od sveta zunaj tebe. In enostavno veš, da si se odločil prav.

Možnost razporejanja lastnega prostega časa. Ko počneš stvari samo zaradi samega sebe. Ko ni nikogar, ki bi ti namigoval kaj bi bilo potrebno, nujno, pametno ali zabavno. Občutek, da nisi stalno pod drobnogledom.

Možnost, da v svoje življenje spustiš samo tiste ljudi, ki jih sam hočeš(govorim o zasebni sferi bivanja).

Možnost sam začutiti veselje do življenja, ker se dobro počutiš. Brez prigovarjanja, tolažbe ali očitkov kogarkoli. Brez pridig o tem kako lepo je življenje in kako lepo zunaj sije sonce, ti pa si slabe volje in doma pred računalnikom. In ne zato, ker se trudiš ne biti depresiven.

Možnost potegniti se v svoj lastni svet, kadar to potrebuješ.

Svoboda je tudi sprijaznitev s samim sabo. Ko prenehaš z igranjem in si drzneš biti točno to kar si. Ko te ni več strah, da te ne bodo sprejeli, da boš zavrnjen.

Prav tako ne morem mimo finančne neodvisnosti. Pa čeprav se sliši banalno. Svoboda je, če zaslužiš dovolj, da poskrbiš sam zase in se ti pri tem ni potrebno sekirati za čisto vsak euro, ki ga zapraviš. Pa ne govorim o brezglavem nakupovanju. Govorim o tem, da greš v trgovino in si kupiš kos boljšega sira, samo zato, ker ga imaš rad, pa čeprav stane dvakrat več od navadnega. Tega ne storiš vsak dan, včasih pa le in se pri tem počutiš dobro.

Lahko bi še naštevala pa se mi zdi nesmiselno. Ko še enkrat preberem napisano, zavzdihnem. Jasno mi je, da večina ljudi ne razmišlja tako kot jaz. Ali pač? Občutek imam, da ljudje želijo veliko več. Svoboda ni za vsakogar. Zanjo je potrebna moč. Včasih je lažje slediti smerokazom, kot pa poiskati svojo lastno pot.

Če sem iskrena in če si na koncu prevedem vse tole pisanje, je zame tisto kar mi največ pomeni mir.

Mir v duši, v srcu, v glavi. Prostor pod soncem, ki bi bil samo moj. Se pravi dom. Ah….

Pojmo bratje pesem o svobodi. Škodilo nam ne bo.