V tem divjem prepletu, se moji nohti zarivajo v tvoje mehko meso...

Pogledam se. Kost in koža.

Ti pa si tak... Tako radodaren in mehak.

Kot bi se moja tolšča preselila vate

in zdaj mi radodarno ponujaš oklep...

Past. Smrt.

Nori pogled na tvojem obrazu.

Grd, pretiran.

Najraje bi te plosknila po licu in rekla NEHAJ!

Kakšna igra, kakšna drama, kakšna zlobna samovšečnost...

Igrati zase igro za dva...

Igralec, ki postavi teater, da se preslepi,

pomiri, zaduši...

Kot oblak plina si.

Argon, ki iz pljuč izrine kisik.

Težak. Težji od zraka.

Oblegaš, a padeš.

Pobereš se pa ne sam.

Jaz ti tesam hodulje.

Da boš izgledal večji.

Da te bodo videli.

Jaz jih sestavljam in lepim skupaj.

Iz zobotrebcev.