Pred nekaj dnevi sem izgubila svojega večletnega internetnega prijatelja- vsaj mislim. Tip je iz Kalifornije in z njim sem pogosto klepetala leta in leta, prav od prvega tedna, ko so starši v hiši napeljali internet. Z leti sva se precej osebno spoznala in se pogovarjala o marsičem. Malo sem jaz šimfala čez ameriško politiko, malo jo je on branil, potem pa sva rajši menjala temo in se pogovarjala o čem drugem. Lahko rečem, da je zanimiv človek.

Potem pa je nekaj dni nazaj, debata napeljala na seks. On je začel govoriti o tem, kako smo Evropejci »divji« in svobodomiselni glede seksa-sama v to rahlo dvomim, se mi zdi bolj nek ameriški kliše, glede na to, da se imajo sami za potomce puritancev. Mislim, da ni neke hude razlike. In potem sem seveda povedala kaj jaz mislim o tem. In sicer, da me swingerji, gayi, karkoli že, prav nič ne motijo in ne sekirajo, da se lahko zaradi mene ljudje dajejo dol v tri, v štiri- nimam nič proti temu, s svojim partnerjem, pa se teh stvari nebi šla. In tudi razložila sem mu zakaj ne. Morda z nakjučnim ljubimcem. S partnerjem pa gotovo ne. In potem me tip vpraša kako to, da se v vseh teh letih še nikdar nisva pogovarjala o seksu. Res se nisva. To pa zato, ker sem včasih še za take klepete uporabljala messenger in dobila od popolnih tujcev nešteto nespodobnih povabil, slik, sporočil in hudiča, enkrat celo zvočni posnetek onaniranja. Kaj si misli človek ob tem, ko si ga meče na mikrofon, mi res ni jasno in tudi ne, kakšno reakcijo pričakuje. Moja reakcija, je bila zgolj DELETE in BLOCK. In  tako sem mu razložila, da je bil to verjetno razlog in da me takšne stvari spravljajo v nelagodje. Potem pa mi napiše: »Zdajle te lahko jaz spravim v nelagodje.« In jaz odpišem: »Jay, nehaj se zafrkavat.« In on: »Pa saj se ne….počakaj, ti pošljem sliko.« In jaz: »Prosim ne!!!« In on: »Zdaj si pa ti mene spravila v nelagodje.« In jaz: »Nevermind. Grem spat.« Tako. Mislim, da se je najino večletno dopisovanje s tem zaključilo. Zakaj? Preprosto zato, ker je tip prestopil mejo in je zdaj nerodno njemu, meni pa še bolj.

Kaj je narobe s tem, da ti nekdo takole, dobesedno ponudi malce »popestritve«? Načeloma nič, ampak, v tem primeru sem se počutila, kot, da bi mi dober prijatelj sredi pogovora vrgel tiča na mizo.

Sem se pa spomnila dogodka leta nazaj, ko sem še pred študijem delala kot natakarica v neki lokalni beznici. In to je bila beznica v pravem pomenu besede, z vsemi svojimi zakonitostmi in pravili. Stranke lokala so bile bolj ali manj stalni inventar, pa še to večinoma sami čudaki. Imeli so svoje kaprice, svoje zahteve in privilegije. Naučiti se je bilo treba kaj pomeni, ko ti nekdo naroči »poljubček«(v tem primeru je to pomenilo kavo z rumom in smetano, ki smo jo morale natakarice pred njim prej preizkusiti- vzeti žličko in načeti smetano na že pripravljeni kavi), pri nekaterih smo morale pijačo postreči brez vprašanja(se pravi naučiti se na pamet kaj kdo pije), nekateri niso želeli plačevati sproti, ampak šele na koncu večera ipd. Ko so se napili, so velikokrat po tleh leteli pepelniki in sčasoma sem dojela, da je to zgolj petelinjenje in, da mi ni treba pritiskat »panik knofa«. 

Skratka po vsem uvajanju, ki sem ga bila tam deležna, so me sodelavke še vedno opozarjale na možakarja, ki je prišel skoraj vsak dan. Bil je že starejši- invalid. Prišel je z birglami in imel pri hoji hude probleme. Nisem razumela česa natančno naj bi se pri njem bala, saj je sicer deloval popolnoma normalno. Celo hudo brihten je bil. Sčasoma sem pozabila na opozorila in se z njim precej spoprijateljila, saj je znal biti zanimiv sogovornik.  Nek večer sva bila v lokalu sama. Bilo je že pozno, tik pred zapiralnim časom, sama sem pospravljala lokal, on pa je izginil na WC. Ko je prišel nazaj, sem se nič hudega sluteč obrnila proti njemu in videla, da ima spuščene hlače!? Lahko si predstavljate moje presenečenje. Kar stal je tam na vhodu v stranišče in me gledal, s tičem zunaj. Ne vem zakaj, morda zaradi šoka, sem se začela smejati in mu rekla: » Prosim pospravi tole revščino, ker sicer bom umrla od smeha!« Očitno je bilo, da sem ga s tem malce prizadela. Hitro si je začel oblačiti hlače- pri čemer je imel nemalo problemov, zaradi birgel in svoje nestabilnosti, jaz pa sem naprej pospravljala. V resnici sem se kar tresla. Kasneje sem izvedela, da je to že prej naredil vsaki od natakaric. Ena je klicala policijo, druga je začela vpiti kot zmešana in ušla ven iz lokala….jaz, jaz sem se pa smejala. Smrtonosen udarec za njegov ego, gotovo.

Še vedno pa ne razumem. Kaj zaboga mislijo tile tipi, ki počnejo take stvari?  Da bomo ženske impresionirane? Da nas bodo s tem narajcali? Me zanima kaj bi se zgodilo, če bi bilo temu tako. Bi ostal tam, ali bi zbežal?

Kakorkoli, seks je ena čudna stvar. Stvari lahko zakomplicira do amena. Kako lahko ena taka stvar človeka spravi v nelagodje! Še posebej, če nič hudega sluteč naletiš na takole mino, haha.