Malce sem včeraj pogledal Odmeve z enim očesom in ušesom in naletel na zanimivo debato o arhivih. Ljuba Ljudmila zagovarja svoje stališče, se zgovarja na cenjenega g.Dežnmana, ki je danes to demantiral in dobil občutek, da se stranka NSi pač malo Kocbekira. Žal je tako, mali avtogol, drugi tako hud v kratkem času. Me zanima, če je ga.Ljudmila kdaj bila v arhivu, če je vzela v roke škatlo"fascikel", pravilno pa škatla, kjer so dokumenti? In sedaj bodo vrli kustosi in ostala mašinerija morali zadeve prekrivati, premazati, fotokopirati...Bog pomagaj, ni kaj. Da se nekdo potem včeraj skriva za naravno katastrogo?? Ja katastrofa je a življenje teče dalje, nekdo nam piše zakone tudi sedaj, nekdo vlada ali ne? Pa gremo nazaj na arhiv....da dobim v roke tako skrpucalo od dokumenta me mine gledat stvari. Vsakemu bebcu je jasno, da se želijo stvari zamegliti, odmakniti. Še so žive osebe, ki so "fasale" porcijo od oblastiželjnih ljudi, ki v veliki večini tudi z svojo izobrazbo ali razgledanostjo niso bili niti slučajno na istem nivoju kot žrtve. A žal je tako.

Drugo kar bentim, kot ljubiteljski raziskovalec v arhivih je razlika med Avstrijo in Slovenijo. (Bog požegnaj monarhijo, če bi bilo malo več razuma in posluha za federalizacijo 1907 leta, bi bilo danes drugače). Zakaj lahko nekdo v Gradcu (Graz-A) lahko gleda podatke iz poročne knjige starejše od 70 let in iz smrtne , starejše, kot 30 let? Zakaj je v SLO ta meja pri porokah, smrti enaka kot pri krstu - 100 let? Tako malo ubogo se mi to zdi...mislim, da je doba 30 let, odkar je nekdo umrl, kar velika in si pridobiš podatke, recimo pri izdelavi družinskega drevesa. 

Da se vrnem nazaj, dobro bi bilo, da bi se tisti, ki odločajo o teh stvareh bolje poučili, rade volje bi jih spustil v arhiv in naj 20 dni iščejo podatek, ki ga iščejo, pa naj bo povrhu še premazan. Ah, Slovenija, kaj bo s teboj?