Urbani prostor mest in naselij je rezultat človekovega poseganja v naravo, posledica pa je ta, da prvič v zgodovini človeštva v mestih živi več ljudi kot na podeželju. V mesta se selijo ljudje s podeželja in tujci od drugod v želji, da si v urbanem prostoru poiščejo boljše življenje.  

Razvoj mest in načrtovanje boljše urbane prihodnosti za naslednje generacije mora podpirati gospodarsko rast in družbeni razvoj ob zmanjševanju revščine in neenakosti. Vrtnarjenje je ena od možnosti samopomoči preko samooskrbe in trajnostnega gospodarjenja z zemljo, saj že zaradi velikosti mestnih vrtičkov in velikim številom vrtnarjev v mestnem zagotavlja biotsko raznovrstnost in ohranjanja naravnih habitatov rastlin in živali.

Svetovni dan habitata nas opominja, da ima vsakdo moč in odgovornost, da oblikuje prihodnost naših mest in naselij. Odgovornosti do okolja z naših pleč ne odvzame neznanje ali neaktivnost. Kakovost posameznikovega življenja ni nekaj, za kar naj poskrbijo drugi, je v prvi vrsti dolžnost in pravica vsakogar, da poskrbi za izboljšanje svojih življenjskih pogojev.

Vrtnarjenje je v bistvu samopomoč: pridelamo hrano, gibamo se na svežem zraku, delo je sproščujoče, skrbimo za rast in razvoj rastlin, smo učinkoviti. Z gojenjem in negovanjem rastlin lahko izrazimo svojo ustvarjalnost, preskušamo novosti in se veselimo uspehov – resničnih plodov svojega truda.

Biotska raznovrstnost je resnično vse manjša. Divje rastoče rastline izgubljamo zaradi onesnaženja okolja, kulturne rastline izgubljamo zaradi intenzivnega, industrijsko organiziranega kmetovanja. Svoje doprinesejo še podnebne spremembe in vdor tujerodnih invazivnih rastlin. Prizadevanja, da trend ustavimo, so nujnost.

Pri kulturnih rastlinah predvsem zato, ker pri vsem znanju, ki ga človeštvo ima, novih kulturnih rastlin iz divjih rastlin (še) ne znamo razviti, čeprav so to pred mnogimi tisočletji zmogli naši davni preprosti predniki. Zanemarjene in zaradi degeneracije izgubljene kulturne rastline so izgubljene za vedno. Lahko bi se lotili modernega pohajkovanja po brezpotjih in se hranili s plodovi gozda, koreninicami, prostorastočimi rastlinami, kot so to počeli ljudje v davnini v obdobju nabiralništva, recimo.

Lahko pa se odločimo za zavestno in aktivno ohranjanje naravnega okolja ne glede na to, če smo aktivni 'kmetovalci' ali le vrtnarji na balkonu tako, da vzamemo kakšen priročnik in orodje v roke.

Pravilno ravnanje z zemljo pogojuje dobro poznavanje in razumevanje zakonitosti narave. Življenje narave moramo skrbno opazovati, mu prisluhniti, z naravo sodelovati in ji streči, saj ji v sonaravnem vrtnarjenju lahko le pomagamo pri njenem čudežnem ustvarjanju vedno novih življenjskih krogov. Narava živi svoje življenje z nami ali brez nas in vanjo ne smemo posegati z zavezanimi očmi, v dobesednem in prenesenem pomenu.

V naravnih habitatih je zgornja plast zemlje zaščitna odeja iz organskih odpadkov, v naravi so tla stalno pokrita in zaščitena pred neprijetnimi okoljskimi vplivi. Pod zaščitno plastjo se razkrajajo organske snovi s pomočjo milijonov mikroorganizmov in drobcenih bitij v tleh. Če so tla zbita ali izsušena, številna živa bitja v tleh poginejo.  Razpadajoča plast nato preide v humosno, ki sega 20 ali 30 cm globoko. Tudi dobra vrtna zemlja je polna življenja. Rastline za svojo rast poleg prsti potrebujejo tudi sončno – svetlobno  energijo in vodo.

Načinov vrtnarjenja je več, razlikujejo se pri ravnanju s prstjo, setve so lahko v vrstah ali na počez, posevki so lahko mešani ali pridelujemo monokulturno. Teorij je veliko, v praksi pa je dobro vse tisto, kar daje dober rezultat, varčno ravna z naravnimi viri in zagotavlja trajnost.

Osnovno vrtnarsko orodje, ki ga potrebujemo za izvedbo osnovnih vrtnarskih del:

ploščate vile za rahljanje in zračenje zemlje, z njimi tudi izkopljemo pridelke, železne grablje za oblikovanje površine gred, dvostranska motika v rogljema na eni strani za drobljenje grud in na drugi strani s trikotnim delom za vlečenje žlebičev za setvene vrste,rahljač za oblikovanje in površinsko rahljanje gred, vlečna motika za površinsko spodrezovanje plevela, lopata za delo z zemljo in kompostom, mala ročna lopatka za presajanje sadik, lesen klin za sajenje sadik, škropilnica za zalivanje in gnojenje s tekočimi gnojili, v večjem vrtu tudi samokolnica.

V oktobru vrtnar v prvi vrsti namenja pozornost spravilu pridelkov, sadi žive meje, sadna drevesa, vrtnice in presaja trajnice (cvetja in zelišča), sadi bezeg, glog, leskove grme ipd.

Jesen je tudi pravi čas za narejanje novih gred. Na manjšem prostoru si lahko pomagamo z dvignjenimi ali visokimi gredami, ki omogočajo večji donos na manjšem prostoru z manj dela.

Prostor  za gredo mora biti sončen. Pred delom je treba pripraviti potreben material: grobe vrtne odpadke, veje in vejice dresves, grmov, stebla sončnic in podobno, kar razsekamo in razrežemo na manjše kose. Pripravimo dovolj mešanega listja, priskrbimo nekaj šote, če je mogoče, si pripravimo tudi kose travne ruše (zgornje plasti zemlje s travo) in potrebno količino humusne zemlje. Za dovažanje materiala ob gredo položimo stare deske, da ne bodo tla poškodovana.

Izdelava dvignjene grede po plasteh od spodnje navzgor:

grobi vrtni odpadki, oleseneli rastlinski deli;kosi travne ruše, ki naj bodo obrnjeni s travo navzdol ali mešani vrtni odpadki, potreseni po vrhu z zemljo; plast mešanega vlažnega  listja; tanka plast zemlje; tanka plast grobega komposta; tanka plast šote; vsaj15 cm debela plast vrtne zemlje, pomešane z zrelim kompostom; narejeno gredo pokrijemo s slamo.

Do pomladi se bodo plasti povezale, greda bo nekoliko posedla, živa bitja v zemlji pa jo bodo pripravila na prve pomladanske setve. Vredno si je zapomniti staro vrtnarsko modrost: dokler se nam zemlja lepi na škornje, jo pustimo na miru ...

Pri setvi na prosto se držimo preprostega navodila: za kalitev in rast rastline potrebujemo toploto, vlago in dobro zemljo. Zemlja mora biti rahla, zračna, drobne strukture, enakomerno vlažna in pognojena. Sejanje mora potekati ob pravem času. Posejano seme na tanko prekrijemo z zemljo in pritisnemo v zemljo. Seme ni dobro sejati pregosto, saj rastline potem ne dobijo dovolj zraka, vode in hranil ter zato slabo rastejo. Pomembno je tudi redno zalivanje.

V mesecu oktobru  že od leta 1979 praznujemo svetovni dan hrane. Letos nas ta dan opozarja na pomen socialne zaščite pri borbi z lakoto in revščino. Lakota pesti že skoraj milijardo ljudi po vsem svetu.  Revščina (tudi pri nas) stopa le pol koraka pred lakoto.