Država dela: svet za varno hrano pri kmetijskem ministrstvu na podlagi izvedenih analiz ugotavlja in sporoča javnosti, da slovenski med ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnikov. Izpostavlja se vprašanje, zakaj je treba to kar naprej oznanjati, ali državne institucije same sebi in druga drugi ne verjamejo? Kaj je problem in kako ga je mogoče sploh rešiti?

Svet za varno hrano je strokovno posvetovalno telo ministra na področju varne hrane, katerega naloge so: podajanje mnenj k ukrepom izvajanja kmetijske politike, ki vplivajo na varno hrano; podajanje mnenj k predlogom predpisov s tega področja; predlaganje znanstvene in izobraževalne dejavnosti; podajanje strokovnih mnenj k drugim pomembnejšim odločitvam in priprav predloga programa ukrepov za izboljšanje varnosti in kakovosti kmetijskih pridelkov in živil ter varstva interesov potrošnikov.

Člani sveta, ki so imenovani za dobo petih let, so: prof. dr. Janez Hribar (predsednik), prof. dr. Igor Vojtic (namestnik predsednika), prog. dr. Peter Raspor, doc. dr. Igor Pravst, doc. dr. Andrej Kirbiš, dr. Janez Posedi, dr. Marjan Simčič, dr. Urška Blaznik, dr. Tanja Pajk Žontar, prim. mag. Branislava Belović, mag. Jana Ramuš, Mojca Gobec, Irena Kos, Alenka Pavlovec in Zdenka Vindiš Zavratnik.

To so ljudje z imeni in priimki, ki imajo mandat vplivanja na predpise na področju čebelarstva. Prav bi bilo, smiselno bi bilo, da bi se zakopali tudi na področje zdravstvenega varstva čebel in predlagali takšne zakonske okviru, ki bodo omogočali učinkovito, varno in cenovno spodobno tretiranje varoze. Okrog tega se vse te dni lomi in steka kar je medenega in slovenskega. Srž vsega skupaj je učinkovito zdravstveno varstvo čebel in v najtesnejši zvezi z zdravjem čebel je tudi zdravje potrošnikov in varna hrana.

Direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi je za sejo sveta naredil povzetek nadzora, ob tem pa je opozoril, da so časi, ko je država odločila o varnosti živil, mimo; sedaj imamo sistem odgovornosti proizvajalcev živilskih in kmetijskih proizvodov, zato morajo nosilci živilske dejavnosti (to so tudi čebelarji) izvajati vse predpisane dejavnosti in aktivnosti za zagotavljanje varnih postopkov proizvodnje živil in s tem dajanje varnih živil na trg.

Ob tem je še najavil naročilo dveh ocen varnostnega tveganja, na podlagi katerih se bo določilo, kako tveganja obvladati in kako z dodatnim vzorčenjem preveriti varnost proizvodnje medu. To pomeni še več inšpekcij, še več odvzemov vzorcev pri čebelarjih. Ocene bo pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za hrano in okolje. Ko bo podana ocena tveganja, bo rezultat analiz predstavljal celovit pogled v ta problem.

Oceno tveganj in obvladovanje kritičnih točk v čebelarstvu mora že po dosedanjih predpisih obvladati vsako čebelarstvo, vsak posamezen slovenski čebelar. Za svoje čebele je odgovoren samo čebelar, za njihovo zdravje država pač tudi v prihodnje ne bo prevzela tveganja in odgovornosti.

Svet tudi predlaga, da Čebelarska zveza Slovenije dodatno informira čebelarje o primerni praksi zdravljenja čebel, člane, ki ne spoštujejo predpisanega zdravljenja pa sankcionira. V primeru izvedbe predloga, bo ČZS postala nadzorni in sankcijski organ nad čebelarji v Sloveniji, tako rekoč notranja inšpekcija. Ob veterinarski inšpekciji in inšpekciji za varno hrano s strani države se obeta še inšpekcija na ravni civilne institucije, ki je v bistvu le zveza čebelarskih društev.

več: http://www.mkgp.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/8457/