Članek
Kar so pri čebelah piki, to so pri ljudeh - jeziki!?
Objavljeno Feb 08, 2016

Med ljudstvom kroži glas, da ni strašnejšega orožja od babjega jezika in na starih panjskih končnicah je to vedenje razloženo: tako je zato, ker sam hudič babi jezik brusi! Velika je verjetnost, da ga ne brusi le babam, ampak vsem hudobnim ljudem.

V luči kulturnega praznika in praznovanja slovenske besede vemo, da je pomembno znati sukati jezik in tega se najbolj zavedajo tisti, ki se udejanjajo v pisanju ali interpretaciji slovenske besede in si s pisanjem služijo kruh.

Mnogi slovenski pesniki in pisatelji v svojih delih omenjajo našo kranjsko čebelo ali celo o njej pišejo. Kranjska čebela je s svojo slavo vplivala tudi na kulturo in umetnost.

Leta 1830 je izšel prvi slovenski pesniški almanah Kranjska čbelica, ki je bil namenjen izobražencem. Kranjska čbelica je uspela predvsem v razširjanju slovenščine vsaj med izobraženci, k njenemu nastajanju pa je prispeval tudi France Prešeren, ki čebele omenja v Sonetnem vencu:

...

In gnale bodo nov cvet bolj veselo
ko rože, kádar mine zima huda,in spet pomlad razklada svoje čuda,
razsipa po drevesih cvetje belo.

In toplo sonce vabi ven čebelo,
pastir rumene zarje ne zamúda,v grmovji slavček poje spet brez truda,
veselje preleti naturo célo.

O vem, de niso vredne take sreče,
od straha, de nadležne poezije
bi ne bile ti, mi srce trepeče.

Naj pesmi milost tvoja saj obsije,
ki 'z njih, hladiti rane si skeleče,
poet tvoj nov Slovencam venec vije.

...

Kadar dežuje seveda čebele ne tiščijo ven iz panja, ko pa se za trenutek zvedri, jih svetloba zvabi. Prav v času slovenskega kulturnega praznika v večini krajev po Sloveniji matice v čebeljih panjih pridno zalegajo jajčeca. Prav zaradi razvoja novega življenja v panjih pa pridne čebele delavke morajo ven vsaj po vodo in cvetni prah za čebelje dojenčke in pridno matico.

 

Čebelarstvo je svoj pečat pustilo tudi v ljudski kulturi, kjer so se izoblikovale in ohranile številne modre misli in pregovori.

Eden izmed njih opisuje veselje ob medenju: 'Blaženi časi, ko hoja medi, da čebelarjem se srce topi; takrat ciganski je direndaj, večne selitve iz kraja v kraj.'

Drugi čebelji pik primerja s človeškimi lastnostmi: 'Kar so pri čebelah piki, to so pri ljudeh - jeziki.'

Tretji modruje, da čebelarstvo prinaša veselje: 'Kadar skrb me tare, žalost me prešine, pri čebelah razvedrim se, skrb pozabim, žalost mine.'