Prilagajanje podnebnim spremembam

Narava je v evolucijskih procesih razvila nešteto različic preživetja ter množico rastlinskih in živalskih vrst. Okolje na Zemlji se pač že od nekdaj nenehno spreminja. Življenjski pogoji, kot sta podnebje in dostopnost hrane, so bili in so še kar podvrženi spremembam, včasih rahlim, včasih skrajnim, kot jih lahko doživljamo danes. Naš svet nikoli več ne bo prav takšen, kot ga imamo danes.

Čebele sonaravno čebelarijo milijone let pred človekom

Medonosne čebele so v 80 milijonih let razvile edinstveno stopnjo preživetja na način, da so zavzele npr. drevesno duplo in si ga prilagodile v kar največji meri, kar je spet edinstveno na našem planetu: notranje okolje čebeljega panja, njihov dom je v resnici satje, ki ga proizvedejo same s pomočjo voskovnih žlez, temperaturo uravnavajo s pomočjo svoje telesne aktivnosti (drgetanje mišic, mahanje s krili), odvisne pa so od dostopnosti virov hrane (medičina, cvetni prah) in vode iz zunanjega okolja. Z zadelavino (propolisom) se znotraj panja zavarujejo pred škodljivimi zunanji vplivi.

Človek izrablja naravne vire in spreminja podnebje

Človek je tukaj šele borne 4 milijone let, kar je v primerjavi s čebelami res malo. Nastanek in razvoj človeka je tesno povezan z naravnimi in geografskimi spremembami, npr. ledena doba, menjavanje toplih in hladnih obdobij.

V svojem času je učinkovito izrabljal naravne vire in danes smo priča tej učinkovitosti: podnebje in dostopnost hrane zase, za rastlinski in živalski svet je spravil na nulo. Ne moremo si več zatiskati oči pred katastrofalnimi učinki človekove prisotnosti, ker so tukaj in so zdaj, so po vsem planetu in pravzaprav ne moremo več učinkovito furati pradavninskega modela t.i. ekonomskega preseljevanja.

Pitne vode imamo na sicer vodnatem planetu malo, naravne katastrofe so pogoste, naravnih virov je vedno manj in vedno težje je dostopati do njih. V zgodovini je človeštvo prakticiralo milejše ali obsežnejše selitve narodov za hrano in vodo, današnje migracije pa prinašajo žal učinke od slabega na slabše. Vendar ne za vse, za bogate in izbrane je še vedno vsega dovolj - vzamejo pač tam, kjer še je. Pri tem pa jim pomagajo državne oblasti, ki so od nekdaj v funkciji bogatih in močnih.

Zeleno in pitno

Marec je letos v sklopu dogodkov Zelene prestolnice Evrope pri nas še posebej mesec odgovornega ravnanja z vodo, saj 22. marca obeležujemo svetovni dan voda. Voda je potrebna za nastanek in razvoj življenja, pa naj bo to življenje rastlina, žival ali človek. Slovenska metropola je eno od redkih glavnih mest Evrope, kjer lahko pijemo naravno kakovostno pitno vodo.

Da bi tako ostalo kar najdlje mogoče, trajnostno zdravemu odnosu človeka do zdrave pitne vode lahko pripomore nekaj podatkov:

- ena čebelja družina za svoj razvoj v obdobju enega leta potrebuje približno 30 litrov zdrave pitne vode, ki jo v panj prinašajo čebele delavke v mednih želodčkih v starosti 22 do 30 dni; vodnih zalog v panju čebele ne delajo, ampak jo prinašajo sproti;

- koliko vode porabi posamezna vrsta rastline je težko z gotovostjo preveriti, vemo pa, da vsaka rastlina brez stalnega vira vode v kratkem času 'dol pade' in se posuši - žive pa na Zemlji živi fosili dreves, ki so stara nekaj tisoč let;

- Slovenci porabimo na glavo v enem letu približno 43.000 litrov vode!

Če bi hoteli kaj dobrega narediti za okolje in vsak zase ...

... bi na obrežja potokov in rek (in še kam) posadili trdožive in prilagodljive vrbe žalujke namesto tujerodne robinije ali rozge. Eno samo skromno dejanje (oziroma dve takšni dejanji, ker je vrba dvodomna) bi potegnilo za seboj mnoge učinke v procesu prilagajanja podnebnim spremembam in ohranitve naravnega okolja.

Vrbe so večinoma žužkocvetke, njihovi opraševalci so čebele in to je njihova prva sveža spomladanska hrana. Čebelam tako omogočimo naravni vir hrane v času, ko ga najbolj potrebujejo za razvoj in razmnoževanje. Boljša izbira za čebele je vrba Iva ali madžarski križanci. Vrbe niso občutljive na sezonske poplave, uspešno rastejo na rastiščih, kjer se razmere vlage pogosto spreminjajo in kjer menjaje prihaja do poplav in suš.

Vrba kot obnovljivi naravni vir

Vrbe niso dobre samo za čebele, ampak krepijo biodiverziteto na vse mogoče načine, uporabne so celo kot gospodarska surovina, skoraj pozabljeno in izumrlo pletivo za košare in podobne lesene 'pletenine' v zelenem gospodarstvu.

Lubje vrbe se uporablja v zdravilne namene. V preteklosti so za hrano uporabljali mlade kuhane poganjke, posušeno in zmleto notranjo stran lubja so dodajali moki za peko kruha, kot nadomestek za pravi čaj so uporabljali liste. Pomembna je tudi tehnična uporabnost vrbe. Les vrbe je primeren za obdelavo. Mlade šibe vrbe se uporabljajo v pletarstvu. Vrba je hitrorastoča rastlina, zato je primerna za vzgojo v zunaj gozdnih nasadih za pridobivanje biomase ali kot surovina v papirni industriji. Zaradi močnega koreninskega sistema so uporabne za utrjevanje brežin.

Pravrbe

Vrbe sodijo k najstarejšim cvetnicam na Zemlji, saj so njihov cvetni prah in ostanke listov odkrili v krednih kamninah in s tem dokazali njihovo razširjenost že pred več kot 130 milijoni let, v obdobju življenja pračebel. Daleč nazaj v času po ledeni dobi so se vrbe izkazale za pionirke ponovne poselitve, ker so bile sposobne rasti v mejnih življenjskih razmerah.

Zelena prihodnost

V prihodnosti brez dvoma lahko pričakujemo tudi pri nas poselitev tistih avtohtonih ali tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst, ki bodo dovolj hitre v prilagajanju na spremenjene podnebne pogoje, ki jih v glavnem režira človek. Žal mu je projekt ušel iz rok in velika je verjetnost, da nimamo več nadzora nad dogajanjem. Pa tudi sicer modri starci med nami pripovedujejo, da 'človek obrača, bog obrne'.