Dostikrat rečemo, da letni časi niso več takšni, kot smo jih bili vajeni - da bi pozimi pod nogami škripal sneg in bi se draguljčki lesketali na s soncem obsijani snežni odeji, od dolgega vročega poletja dobimo največkrat preveč moče ali ubijalske suše - čebele pa furajo ne glede na podnebne spremembe že milijone let svoj sončni koledar. Tega je mogoče brati preko količine svetlobe in toplote, kar smo nekoč znali in počeli tudi ljudje, zdaj pa prižgemo luč in zakurimo, zato za nas ni več predaha.

Čebele pa vztrajno sledijo lastnemu razvojnemu ciklu, uravnavajo ga proti zimskemu počitku že od poletnega solsticija naprej in sledijo sončnemu preobratu, se prebujajo od zimskega solsticija naprej in dosežejo razvojni višek čebelje družine prav te dni. Letošnji poletni solsticij bo že 20. junija, ko bo dan najdaljši in noč najkrajša v letu.

Letos smo v prestopnem letu, zato se nam na koledarju zgodi vse en dan prej. Prestopnost sama pa ima močno zloveščo prognozo v ljudskih rekih, vreme naj bi ne bilo prijazno in naklonjeno, naravne nesreče in nasploh naj bi bilo prestopno leto bolj kilavo, brez pridelka na poljih in brez medenih pridelkov. Naj verjame modrosti starih ljudi kdor hoče, ampak čebele so te dni lačne. Čebele zavirajo številčnost v panjih, ker se ravnajo po razpoložljivi količini hrane v naravi. Ljudje tega ne občutimo tako zelo, ker nas v zavedanju omejenosti naravnih virov hrane motijo luči, reklame in založenost trgovskih centrov.

Kresna noč je polna skrivnosti in magičnih obredov iz vidika ljudskih ritualov, za čebele pa krajšanje dneva pomeni znamenje za pripravo na zimo. Vse kar bodo letošnje poletje čebele še delale, bo v luči teh priprav za preživetje v zimi, pred pragom jeseni v avgustu in septembru, pa čebelar 'poda roko' s sladkorno raztopino, tretiranjem proti varojam ipd. - saj je vendar zadolžen pri njih, ker jim jemlje del medenih zalog. In ljudje radi jemo med za zajtrk, tako zelo, da bo kmalu razglašen celo svetovni dan čebel.

Zanimivo pa je, da varoje tudi sledijo razvojnemu čebeljemu ciklu, zato bo njihovo število te dni začelo naraščati, potuhnjeno in zanesljivo. Ko se bodo v začetku avgusta začele polegati zamaščene zimske čebele, bodo varoje dosegle svoj razvojni višek in harale po čebelji zalegi. Varoza lahko ogrozi preživetje čebelje družine, zato se mora tudi čebelar začeti pripravljati na zimo - in tretirati varoje s tistim, kar pač slovenska veterina priporoča in zakon dovoljuje.

Problem je, ker veterinarske prodajalne niso pripravljene na pripravo čebel na zimo - to pomeni, da predpisanih sredstev večinoma nimajo na zalogi, ne poznajo učinkovitosti, ne vedo cene, ponudijo 'krneki', česar sploh ne poznajo. Učinkovitosti ne poznajo, ker ne morejo iz škatlice potegniti navodil za uporabo, če sredstva nimajo v škatlici na policah. Cene ne vedo, ker je običajno tudi njihov dobavitelj še ne ve, ker še ni pripravljen na spremenjene veterinarske razmere (razmerja) in povpraševanje.

V praksi to pomeni, da mora čebelar neskončno prej, preden bo sploh vedel, koliko čebeljih družin bo zazimljal, najprej sredstvo naročiti na pamet, brez da bi se lahko odločal glede učinkovitosti in cene. Tudi ni mogoče ugotoviti škodljivosti za čebeljo zalego in odrasle čebele z matico vred, ker so vsa sredstva najboljša, raziskav v slovenskih razmerah pa ni! Ekonomija pač. Čebelar tako preprosto vsako leto poskusi nekaj iz predpisanega seznama na svojih čebelah, spomladi pa bo, kar bo - če še bo sploh kaj v panjih. Seveda vnaprej tudi ne more vedeti, kolikšen bo varozni pritisk v določenem letu, kaj šele, da bi mogel predvideti koliko in kaj bo potreboval za zatiranje, ker porast števila varoj ni predvidljiv, ni enakomeren, ima svoje lastne viške preko leta. Najhujše dejstvo je, da varoza lahko izbruhne iznenada in močno ogrozi čebeljo družino, v nekaj dneh je lahko vse končano.

Žalostno dejstvo je, da za čebele ni zdravil v pravem pomenu besede, so zgolj neka sredstva, saj se jih v primeru izbruha hude bolezni zdravi s kurjenjem skupaj s panjem. Ne le, da jih ni zdravil prav za čebele, tudi prepovedana so za uporabo pri čebelah zaradi zagotavljanja varne hrane, varnega medu. Bolezni pa čebele lahko dolete prav tako kot ljudi in živali - virusi, bakterije, glivice ... mogoče so včasih čebele tudi prehlajene, kdo bi vedel, zakaj se včasih njihov razvoj upočasni in potem iznenada spet steče. Čebelarji pa mislimo, da je matica zanič in jo bo treba zamenjati ...

Recept, ki ga najprej izdavi čebelarska veterina je dober: čebelar je dolžan skrbeti za to, da bo vzrejal le močne in zdrave čebelje družine. Takšne čebelje družine so zmožne baje zlahka opraviti z vsemi tegobami tega sveta, tudi tistimi, ki jih povzroča človek z neprimernimi posegi v okolje na škodo ostalih souporabnikov istega prostora: živali in rastlin. Zato lepo prosim sončno upravo za ravno prav toplo in ravno prav medeče poletje. Prav tako tudi vse svetnike, dežurne angele varuhe in tudi vas, da kaj storite. Kajti le dejanja štejejo na koncu.