Ajdo uvrščajo med žita, čeprav ne sodi med trave, še najbolj blizu pa je rabarbari. V naših krajih so jo prvotno imenovali poganka. Iz enega zasejanega zrna se jih pridela približno osem. Najprej hrana revežev in kmetov je postopoma našla pot tudi na meščanske mize.
Ajda je prišla v Evropo šele v 15. stoletju iz jugovzhodne Azije in čeprav smo jo na Kranjskem in Koroškem že kmalu vzeli za svojo, ni avtohtona, po svoje pa je tudi invazivna. Hoče biti sama, ne prenaša družbe, zato si prav naglo zgradi svoj biotop. Ajdina invazivnost ni škodljiva, ker ne prezimi, je lokalnega značaja v okviru koreninskega sistema, zato se ji ni treba odpovedati niti v vrtičkarstvu, prej nasprotno, če pametno uporabimo invazivne učinke.
Glavni pomen ajde za kmeta so ajdova zrna za kašo in ajdova moka. Za čebele je glavni pomen ajde v medovitosti v jesenskem času, ko naše avtohtone rastline ne cvetijo več. Čebelarji smo hvaležni ajdi, ker omogoča dobro in zdravo zimsko hrano čebelam, tudi prihranek na cukru, ki je itak le substitut naravni hrani. Odličen in zdrav pa je tudi ajdov med.
Zeliščarji in posredno bolniki so ajdi hvaležni za zdravilen čaj iz cvetoče ajde. Zdravilna pa je ajda tudi kot kaša in moka. Rastlina vsebuje veliko rutina, ki zdravi bolno ožilje, tudi veliko mineralnih snovi vsebuje. Ajda ima antioksidativne učinke, čaj iz cvetov ajde pa je še posebej zdravilen za sladkorne bolnike.
Ajda ima še fitosanitarni učinek, odganja talne škodljivce in zelo suvereno opravi s pleveli, zato je setev ajde še posebej uporabna na jesenskih gredah. Plevelov bo spomladi prav malo ali nič. Je zelo skromna rastlina, preveč gnojena pa požene v višave in ima manj cvetov - seveda ima z manj cvetov manj medičine (in je v čebeljih panjih manj medu), manj zrn in manj moke.
Za domačo rabo so boljše setve starih sort ajde, dobro medi pa sorta Čebelica, vse sorte ajde pa niso medovite. Slovenska zemlja ajdi paše, mora pa biti neobremenjena s kemičnimi sredstvi in umetnimi gnojili, sicer posevek ne bo dobro uspeval. Sejemo jo na sončno mesto, lahko že od maja naprej pa vse do začetka avgusta (sv. Porcijunkula, 2. avgust), cvetela bo po šestih tednih, dozorela pa v osmih, če je ne bodo srne požele. Srne so zaljubljene v ajdovo cvetje in zeleno zrnje, zato jo je treba pred njimi zaščititi, sicer za njimi ne bo nič ostalo.
Ajda je pomembna rastlina za biodiverziteto, pomembna je za naravno ravnovesje (čeprav je 'prišlek' ali pa prav zato!), za zimsko hrano čebel, zdravi zemljo in seje se jo lahko po krompirju - zato je ajda za trajnostno zeleno gospodarjenje z rodovitno zemljo nepogrešljiva. Sicer res ne daje velikega pridelka, ni pa kakšnih posebnih vlaganj vanjo.
Ajda medi samo dopoldne, približno do 11. ure, zato so popoldne čebele sitne in iščejo in najdejo ... v sosednjih panjih. Nevarnost ropanja odpravi ali vsaj zmanjša popoldanska paša na jesenski resi, seveda če uspeva v pašnem območju.
Čebele imajo rade ajdovo pašo, saj na ajdi dobijo medičino in cvetni prah. Čebela se s tipalnicami zarije v cvetek prav v sredino in z jezičkom poliže medičino. Z ajdovo medičino si napolnijo medni želodček tudi nabiralke cvetnega prahu, ker jo rabijo za popotno malico na poti domov.
Ajda torej res visoko kotira, pa naj bo z vidika prehranske varnosti človeka in čebel ali z zdravstvenega vidika. Kljub njeni lokalni invazivnosti je varna in ekološko učinkovita, ker ni obremenjena s škropivi in gnojili.
Podnebje se spreminja, favna in flora okrog nas tudi, na dolgi rok itak lahko pričakujemo, da morda izgubimo kranjsko čebelo pa še mnogo drugih avtohtonosti, ker je spremenjeno okolje vedno manj primerno za naše, pa vse bolj naklonjeno tujemu, na vseh področjih človeškega življenja. Narava pač ne tolerira praznega prostora. Ne le vedno manjši, tudi vedno bolj premešan postaja svet okrog nas, in jutrišnji dan ne more biti več enak današnjemu.
Zato le urno k štedilniku in naj bo danes na mizi nekaj ajdovega. Bolj pridno bomo ajdo jedli, bolj jo bodo kmetje sejali, bolj zdravo zimsko hrano bodo imele čebele. Niso pa samo ajdovi žganci za jest, je v ajdi in od ajde še veliko več, v sili je še mesni substitut.
Dec 16, 2016
