Rdeča mrtva kopriva – zakladnica iz narave ali plevel? Zelo koristna je za človeka in za čebele ter druge koristne žuželke. Čebele jo še posebej močno ljubijo. Ta rastlina je zelo pomembna za vse ogrožene vrste prav zato, ker zacveti spomladi relativno zgodaj in cveti dolgo. Na zmerni kontinentalni klimi jo lahko gojijo celo pozimi in na ta način je mogoče preskrbeti čebelam na pomlad zanesljivo prehrano.

Kar je všeč čebelam, je praviloma všeč tudi človeku. V kombinacijah lahko predstavlja zanimivo in dinamično sceno v vrtu, ob čebelnjaku ali hiši. Prenaša tako močno senco kot vroče sonce, zato je primerna za domačo vzgojo. Lahko jo kombiniramo z enoletnicami ali večletnim cvetjem, v posodah ali na dvorišču na odprtem prostoru.

Ta rastlina uspeva na področjih Evrope in Azije, najdemo pa jo tudi širom Amerike, zato lahko trdimo, da gre za zelo razširjeno rastlinsko vrsto. Neštetokrat smo jo že srečali na svojih potih, pa se tega morda niti nismo zavedali, verjetno je nismo prepoznali po imenu. Rdeča mrtva kopriva je rastlina iz družine ustanic, Lamiaceae.

Razrašča se kot učinkovita pokrivna rastlina z razširjenimi, rombičnimi listi in nežnimi vijolično-roza cvetovi, in tako dodaja svoj okrasni prispevek h kompoziciji spomladanskega travnika. Ime mrtva kopriva je dobila zaradi fizične podobnosti z običajno koprivo, v resnici pa nima njenih značilnosti, nima neprijetne koprivne vonjave in nima učinka pika pri dotiku.

Dobro jo je znati prepoznati in jo poiskati v naravi, ker je rdeča mrtva kopriva divja, užitna zelnata rastlina. Užitna je cela rastlina. Ima blago travnati in malce cvetni okus, rdečkasti vršički pa so zelo sladki. Lahko jo uporabimo v solatah, juhah, skupaj z žitaricami in celo kot čajni napitek. V splošnem jo lahko uporabljamo kot katero koli drugo zelnato rastlino. Lahko jo tudi zmeljemo ali sesekljamo in uporabimo kot začimbo oz. dodatek jedem.

Najbolj učinkovito izkoristimmo njene prehranske komponente, če jo pojemo surovo ali jo dodamo v sadni smuti. Z banano lahko nevtraliziramo njen močan okus, pri tem pa dobimo izdatno dopolnilo v prehrani. Učinkovita je tudi posušena v čaju, pri tem pa je treba upoštevati, da ima v veliki količini laksativen učinek.

Rdeča mrtva kopriva ima v sebi pravo obilje vitaminov, še posebej vitamina C, železo in vlaknine. Olje v semenih vsebuje antioksidante.

V medicini so cenjeni njeni zdravilni učinki. Deluje protivnetno (antiinflamatorno), antibakterijsko in protiglivično (antimikotično). Poznano je tudi diuretično in adstringentno delovanje, pospešuje znojenje.

Rdeča mrtva kopriva je poznana tudi po zmanjševanju alergijskih simptomov. Predmet proučevanja so antimikrobne in antibakterijske spojine mrtve koprive, da bi lahko razložili zdravilne lastnosti, povezane z alergijami.

Mrtva kopriva pomaga tudi pri zaščiti oseb, ki so občutljive na alergije kot posledice infekcije grla in bronhijev.

Listi rdeče mrtve koprive se lahko polagajo na rane ali ureznine za zaustavitev krvavitve, vitamin C in flavonoidi delujejo skupaj na izboljšanju imunskega sistema in zaščito pred infekcijami. V turških raziskavah so leta 2007 potrdili učinkovitost proti E.coli in nekaterim drugim bakterijam. Antiinflamatorno delovanje so dokumentirali 2008 v časopisu Ethnopharmacology.

Znanost v resnici šele zdaj odkriva vse te pomembne značilnosti, a koristno delovanje mrtve koprive poznao že na veke. V 17. stoletju je imel Nicholas Culpepper nekaj zelo zanimivih tez o vsem tem v svoji knjigi Culpeper's Complete Herbal: knjiga naravnih zdravil za starodavne bolezni.

Kulpeper o rdeči mrtvi koprivi piše: Človeka naredi veselega, preprečuje melanholijo, sprošča duha, zaustavlja krvavitve v ustih in nosu; z malo soli in kisa na modrici zmanjšuje oteklino in negativni boleči učinek; blaži bolečine pri išiasu, bolečine v sklepih in tetivah. Prav tako je zelo učinkovita pri zdravljenju ran in čirov; zaustavlja občutek stresa in dušenja.

Z vzgojo rdeče mrtve koprive ob svojem dou si omogočimo uživanje vseh njenih dobrih lastnosti prav na domačem pragu. Uporabite lahko kar semena divje rastline.

Rastlino je sicer najbolje nabirati in uživati spomladi. Postopoma namreč postanejo stebla nekoliko trša, vendar pa lahko načeloma liste uživate tudi poleti. Po želji lahko liste tudi posušite in jih shranite za hladnejše mesece, ko si boste lahko iz njih pripravljali okusen zdravilni čaj.