Čebelarji so posebni ljudje – vse znajo! Marsikateri čebelar je vešč izdelave tople grede; ne le da zna, tudi izdela jo rad, pa ne le eno, če že dela, bo naredil dve, eno za doma, drugo za pod čebelnjak, saj je pod čebelnjakom najlepši izvoljeni kraj za njeno namestitev. Prav tam pridejo najbolj do izraza vse prednosti tople grede, problem nastane le takrat, ko je čebelnjak daleč proč od hiše ali pa takrat, če čebelar ne hrepeni po kujavniku v času, ko je treba toplo gredo odpirati zaradi zračenja.

Pa vendar, ena ali dve topli gredi, najboljša bo tista, ki bo narejena iz reciklaže prvotnemu namenu odsluženega materiala. Kvalitetno izdelana topla greda bo zdržala desetletje ali več.

Topla greda, zaprta greda in še kakšno ime bi se našlo za ta zelo uporaben vrtnarski pripomoček. Vrtna koprena še ni topla greda, je le koprena. Nasprotje tople grede je hladna greda, običajno jo razumemo kot folijo na lokih. Visoka greda je nekaj povsem drugega in drugačnemu načinu pridelovanja zelenjave namenjena reč. Rastlinjak se lahko uporablja kot topla greda, tople grede pa praviloma ne uporabljamo kot rastlinjak. Rastlinjaka si marsikateri vrtičkar ne more privoščiti iz različnih razlogov, topla greda pa je nekaj samoumevnega.

Klima, v kateri smo, za gojenje zelenjave in rožic ni najbolj ugodna. Pomagamo si na različne načine – le eden od njih je topla greda. S toplo gredo pa lahko rastno sezono podaljšamo in si že v hladnem delu leta privoščimo več vrst sveže zelenjave.

Kako deluje topla greda.

Topla greda rastlinam prija zato, ker v prst, kjer rastejo, oddaja toploto, ki nastane zaradi razkroja organskih snovi pod njo. Na ta način se krepko podaljša rastna sezona. Spomladi so dnevi že dovolj dolgi in je za rastline oziroma njihovo rast svetlobe dovolj, ni pa dovolj toplo in ni še minila nevarnost zmrzali. Zato je sajenje na prosto za marsikatero zelenjavo tvegano početje. Nevarnost zmrzali v večini krajev po Sloveniji zanesljivo mine šele sredi maja; če bi do takrat čakali s sejanjem in vzgojo sadik na toploto občutljivih rastlin, rastline ne bi imele dovolj časa za proizvodnjo plodov. Že dober mesec kasneje nastopi poletni solsticij, ko je dan najdaljši. Takrat je praviloma dovolj toplo, a se je dan začel že spet krajšati. Nalogo, kako ujeti dolg dan in hkrati rastlinam zagotoviti dovolj enakomerne in stalne toplote, dobro reši topla greda.

Za toplo gredo velja, da je poleg tega, da so v njej rastline pred vremenom tako ali drugače zaščitene (s plastično folijo, steklenimi ploščami, starimi okni, položenimi na lesene okvirje ali okvirje iz senenih kvadrov) tudi ogrevana. Za ogrevanje izkoristimo male, le pod mikroskopom vidne sodelavce – mikroorganizme, ki razkrajajo organske snovi, ob tem pa se razvije toplota.

Uporaba.

Toplo gredo potrebuje že amaterski vrtičkar zaradi njene vsestranske uporabnosti in prilagodljivosti preko celega leta. Prvotni namen tople grede v urbanih okoljih je bil zgodnja vzgoja sadik v spomladanskem času, v njej zelenjavo gojimo tudi takrat, ko so zunanje temperature še prenizke, da bi vrtnine sejali ali sadili na prosto. S toplo gredo si lahko podaljšamo čas pridelave zelenjave. Vtakšno toplo gredo sejemo zelenjavo, ko so nočne temperature še nekoliko pod lediščem, če so preko dneva dovolj visoke (vsaj 7 stopinj Celzija). Pokrov odstranimo, ko ni več nevarnosti zmrzali, rastline pa so se že dovolj razvile.

Na podeželju topla greda v preteklosti ni bila tako zelo nujna, gospodinje so posejale zgodnje zelje kar na pogorišču v bregu, zaščitenem pred mrzlimi vetrovi. Spremembe pa so stalnica, kajpak tudi na podeželju.

Čebelar bo v toplo gredo posejal najljubše ali posebej zanimive žužkocvetne rastline ali gojil v njej grmovnice in drevnine, malo za čebeljo pašo, več za 'raziskave' – katere rožice so prave in najljubše čebelam. Za fenologijo gre, za čebelje paše, ki to v topli gredi še niso, imajo pa potencial. Kdaj bo katera izbranih rožic zacvetela in koliko časa, kako pogosto in v katerih urah dneva bodo čebele na njej, vse to je fenologija in kot taka zanima čebelarja.

V začetku februarja lahko v toplo gredo posejemo čebulo iz semena, ob koncu februarja pa že prve solate, kolerabico, zgodnje zelje, cvetačo idr. V sredini marca v toplo gredo sejemo cvetice in peteršilj. Tukaj si lahko vzgojimo prvi pridelek redkvic, kolerabice in solate, hkrati pa prostor uspešno uporabimo za vzgojo sadik. Prek dneva zračimo. Toplejši kot so dnevi, dalj časa puščamo pokrov odprt. Bo pa čebelar zanesljivo zmagal v očeh svoje družine, če bo od čebelnjaka prinesel v hišo male rozetke ledenke že za 1. maj! Če bo tako storila čebelarka … je to pač pričakovano.

Poleti v gredo posadimo rastline, ki imajo rade toploto. Sedaj pokrov več ni potreben. Predvsem bučkam, bučam in kumaram ali lubenicam in melonam bo prostor z veliko količino gnojil in toplo zemljo več kot prijal. Oploditev bo zagotovljena, če bodo čebele v bližini, ker obožujejo te cvetke.

Uporabljamo jo lahko kot zasipnico: Najprej odstranimo vso zemljo in ostalo, nato stranice obložimo s koruznico, tla pa s smrekovimi vejami in slamo. Ozremo se naokoli in pospravimo v jamo, kar najdemo uporabnega. Naložimo korenovke in jih pokrijemo s smrekovimi vejami, slamo in nekaj zemlje, pokrijemo z okni in jo zadelamo z deskami. V takšni zasipnici lahko shranimo radič in endivijo do novega leta, glave ohrovta ali zelja pa zdržijo tja do konca februarja. Nekaj kapusnicam pustimo korenine preko zime in jih bomo marca posadili nazaj v vrt, da bodo cvetele kot sonce bleščeče rumeno in bodo čebele 'hepidensale'.

Toplo gredo in njene učinke lahko s pridom izkoriščate tudi pri vzgoji lončnic ali sadik na balkonu in v zaprtih prostorih. Izvrstno se obnesejo odrezane plastenke, ki jih zataknemo v lonce, to tehniko pa lahko uporabite tudi na vrtovih, saj sadike obenem zaščitite pred škodljivci in drugimi vplivi.

Potreben material za izdelavo tople grede.

Toplo gredo lahko izdelamo iz lesa, betona ali drugega materiala. Topla greda nujno potrebuje okvir iz lesa. Gredo, ki ima okvir, je lažje vzdrževati, prav tako pa je okvir nujen, če tople grede ne bomo izdelali v rastlinjaku, pač pa bo postavljena na prostem, ker jo bomo morali pokriti s pokrovom in tako zaščititi rastline tudi od zgoraj. Namesto lesenega okvira si lahko omislimo okvir iz senenih ali slamnatih kvadrov, če nam prostor to dopušča.

Spreten amaterski vrtičkar si jo lahko izdela sam, saj je potrebnih le nekaj starih desk, stara okna in organski material. Praktična velikost tople grede je 60 x 120 cm, mere pa seveda prilagodimo svoji telesni gibčnosti po širini in potrebam po dolžini grede.

Lokacija.

Gredo postavimo v smeri vzhod – zahod. Odlično bo, če bomo gredo lahko prislonili na južno steno hiše ali par metrov pod čebelnjakom.

Primeren čas za izdelavo tople grede.

Jesen je pravi čas za predpripravo tople grede, saj kopanje jame v zimskem času zaradi pomrznjene in mokre zemlje večinoma ni mogoče. V jeseni izkopljemo jamo globine 50 do 60 cm, širine do 150 cm in poljubne dolžine. Ob izkopavanju vrhnjo plast zemlje, ki ji pravimo tudi živica (20 cm), mečemo na posebni kup. Potrebovali jo bomo kasneje ob polnjenju jame. Primeren čas za dokončanje tople grede je konec januarja ali začetek februarja.

Izdelava.

Toplo gredo lahko izdelamo na več načinov. Globina tople grede določa, kako dolgo bo topla greda ohranila rastlinam prijetno toploto. 60 cm globoka plast gnoja in nastilja v grobem zagotavlja 3 mesece toplote v topli gredi.

Da pa se ne bi greda prehitro segrela in tudi prehitro ohladila, to preprečimo tako, da plasti materialov dobro stisnemo in tako upočasnimo razkroj. V tesno naložene plasti bo lahko prodrlo manj kisika, zato bo tudi razkroj počasnejši in bolj enakomeren.

Priporočljiva širina tople grede je od 120 do 150 cm, dolžina pa poljubna, a največ 2 do 3 m. Globina tople grede je odvisna od količine materiala, ki ga imamo na voljo, predvsem pa od tega, kdaj jo naredimo. Topla greda, ki jo izdelamo januarja, mora imeti vsaj 60 cm (še bolje pa 75 cm) debelo plast gnoja in nastilja, sicer ne bo mogla ohraniti dovolj toplote do takrat, ko bo vreme dovolj toplo.

Topla greda ima na zadnjem delu višino okoli 50 cm, na sprednjem pa okoli 35. Tako zagotovimo učinkovitejši kot za sončne žarke, s tem pa višjo temperaturo. Vrhnji del prekrijemo s steklenimi elementi, ki jih lahko odpiramo in zapiramo. Iz tople grede odstranimo zemljo vsaj do globine 50 cm in položimo gosto kovinsko mrežo, da preprečimo vstop voluharju. Mreža se mora stikati s stenami tople grede. Zemlja v topli gredi lahko sega nad višino okoliških gred.

Lesene deske zaščitimo z lanenim oljem ali stopljenim čebeljim voskom. Širina okvirja naj ne presega 150 cm, dolžino pa prilagodimo oknom, ki jih imamo na voljo. Steklen pokrov je lahko sestavljen tudi iz več oken. Okvir je na zadnjem, severnem delu lahko visok 30 cm, na sprednjem, južnem delu pa 15 cm. Ob vogalih ga utrdimo s količki.

Toplo gredo izdelamo po plasteh, delamo hitro. Med presledki od enega opravila do drugega toplo gredo pokrivamo s folijo. Na koncu gredo pokrijemo z okni ali steklom, ponoči pa še s slamnico, deskami, stiroporom ali podobnim pažnim materialom. S pomočjo sonca, živalskega gnoja (ali slame, uree, sladkorja in vode namesto gnoja) se ogreje že v nekaj dneh.

Za rast in kaljenje rastlin v topli gredi je zelo pomembna razdalja med končno višino prsti v gredi in pokrovom tople grede in tega ne smemo pozabiti. Če je razdalja premajhna, je v zaprti gredi, ki je zaradi mraza ne moremo zračiti, premalo zraka. Če pa je razmik prevelik, se zrak v njej ne more ogreti in so razmere za dobro rast prehladne. Priporočljiva višina med zemljo in pokrovom je na spodnjem, nižjem delu grede 15 cm, na zgornjem koncu pa 25 cm.

Za bolj izkušene: Za izdelavo lesene, prenosne tople grede potrebujemo: 5 vezanih, vodoodpornih plošč, dolgih 200 cm in širokih 50 cm; vezano ploščo, odporno proti vlagi, široko 90 cm in dolgo 210 cm; 25 lesnih vijakov, dolgih 6 cm, in 15 vijakov, dolgih 3 cm. Poleg tega potrebujemo še 4 preproste tečaje za odpiranje pokrova, ploščo iz pleksistekla, velikosti 210 krat 90 cm, in 2 kovinska ali plastična ročaja za dvigovanje pokrova. Za delo potrebujemo naslednje orodje: električno žago, električni vrtalni stroj, kladivo in izvijač.

Plastenje.

Tople grede so narejene iz mešanice gnoja, slame, živalske nastelje … katerihkoli snovi, ki ob svojem razkroju oddajajo toploto. V njihovi vrhnji plasti, ki je iz vrtne prsti, lahko nato vzgajamo sadike nežne in občutljive zelenjave, kot je na primer paprika ali nizek stročji fižol veliko bolj zgodaj, kot bi jih lahko sicer, pa tudi vse ostale vrste zelenjave bodo za na mizo pripravljene dosti prej.

Začnemo z 10 cm debelo plastjo brinovih vej, ki bodo odgnale voluharja, ali pa v ta namen položimo na dno jame mrežo.

Sledi plast koruznega ličkanja, suhe trave in slame, 10 cm naj bo debela.

Vse skupaj prekrijemo s tanko plastjo listja, ki deluje kot izolator in preprečuje ohlajanje hlevskega gnoja.

Nato namečemo svež topel hlevski gnoj. Sproti ga dobro potlačimo in hitro prekrijemo s pokrovom, da se ne izgublja toplota. Gnoj naj bo naložen do višine cca 25 cm pod robom deske. Če nimamo svežega hlevskega gnoja, uporabimo slamo, v enaki višini, kot bi bil gnoj, v slamo zadelamo 1 kg uree, 1 kg sladkorja in 10 litrov vode.

Zadnji sloj v topli gredi je vrtna zemlja; po petih dneh na gnoj namečemo zemljo, ki smo jo na začetku dali na stran in kompostirali. Tega opravila se lotimo ob sončnem in toplem dnevu, kar se da hitro opravimo in gredo pokrijemo, po vrhu potresemo setveni substrat.

Nazadnje lahko dodamo še plast zastirke, ki bo dodatno skrbela za ohranjanje enakomerne temperature v topli gredi.

Prek pokrova položimo stiroporne plošče, slamo, preprogo ali podobno. Ko smo toplo gredo zložili skupaj, začnemo spremljati gibanje temperature s pomočjo termometra, ki ga zapičimo v prst. Sprva bo naraščala, nato se bo rast temperature ustavila, nato pa rahlo upadla in se končno ustalila. S sejanjem ali sajenjem začnemo takrat, ko se temperatura v topli gredi ustali ali začne rahlo upadati. Začnemo lahko s prvo setvijo.

Tako pri izbiri materiala za toplo gredo, kot pri njeni izdelavi ni nobene potrebe, da bi se preveč naprezali s perfekcijo. Kar bo, bo dobro, ker bo več, kot bi bilo, če tople grede ne bi imeli. Tudi pri setvah ni na mestu preveč primerjanja s sosedi in kompliciranjem – v toplo gredo posejmo tisto, kar radi jemo in gledamo.