Metod za ocenjevanje moči čebelje družine je veliko – za vsak čebelnjak je 'odkrita' kakšna – takšna, ki je dovolj prenosljiva med raznolikimi čebelarstvi pa je bila razvita v Švici*.

Pri švicarski metodi se za določanje moči čebelje družine ocenjuje:

• število čebel, ter

• odkrita in pokrita čebelja zalega.

Metoda je primernejša za amaterska oz. manjša čebelarstva, ker je nujno ocenjevanje izvajati pod enakimi pogoji za vse ocenjevane družine v čebelnjaku, da zares dobimo primerljive rezultate. Enaki pogoji so predvsem pomembni pri oceni izletavanja čebel. Prav pride tudi učinkovit pomočnik, da je delo v redu in dobro opravljeno.

Ocenjevanje se izvede zgodaj zjutraj, še pred začetkom izletavanja čebel. Smiselno je ocenjevanje v sezoni, v približnem razmaku na tri tedne, v tem času so poležene vse čebele, ki so bile zaležene ob prejšnji oceni. Ocenjujemo vsaj min število družin – vsaj 2 – 3, vendar vso sezono ocenjevanja iste.

Število čebel

Ocena števila čebel: 1 dm2 = 130 čebel, ko so čebele tudi v celicah, je lahko na isti površini tudi do 400 čebel. Čebelja brada velikosti 12 x 6 x 3 cm = cca 750 čebel.

Količina zalege

Ocenjevanje velikosti površine zalege: uporaben pripomoček za oceno zalege je satnik, ki je mrežasto razdeljen tako, da dobimo kvadrate ali pravokotnike velikosti 0,5 dm2 ali 1 dm2 . Kalibriramo s prozorno folijo, preko nje pa na papir prenašamo izmerjene količine.

Ocenjujemo tako, da izvlečemo vsak sat posebej, ocenimo površino zalege in števila čebel, ne pozabimo pa oceniti še število čebel na panjskih stenah. Različica ocenjevanja gre tako, da se začne na eni strani panja, sate se postavlja sproti nazaj, vendar z zamikom enega sata.

V nakladnih panjih se začne z ocenjevanjem v spodnji nakladi, nato v zgornji, v vsaki pa se upošteva še čebele na stenah naklad in na podnici.

Ocenjevanje je res tečno in zoprno delo, vendar daje dokaj natančne ocene ob upoštevanju natančne obdelave dobljenih podatkov. Metoda odlično prikaže natančen pregled razvoja čebelje družine skozi vse čebelarsko obdobje.

Letna količina zalege je pri povprečnih in normalnih družinah med 130.000 – 200.000 poleženimi čebelami (brez prekinitve zaleganja). Več zalege še ne pomeni več čebel, ker je moč družine odvisna tudi od življenjske dobe čebel.

Max število čebel v AŽ 9-satarju – v teoriji (priredil: M. Meglič):

• 9 satov (na obeh straneh, 18 strani) x 1.150 čebel = 20.700 čebel

• stene plodišča + podsedanje = 500 – 3.000 čebel

• medišče = 10.000 – 20.000 čebelarsko

• skupaj 9-satar = 31.200 – 43.700 čebel skupno

Vsak dan se čebelja družina številčno spreminja; čebele se polegajo in odmirajo in v istem dnevu na oceni spremljanja števila čebel in zalege ocenimo dnevno vrednost rasti čebelje družine. Dinamični potek menjave generacij v družini dobimo iz podatkov o rasti in odmiranju; če je rast večja od odmiranja, se število čebel v družini povečuje, obratno pa se zmanjšuje, če je odmiranje večje od rasti.

Prirastek čebel narašča od aprila do julija, od julija do septembra pa čebele odmirajo; v septembru je število čebel približno izravnano s številom čebel v aprilu.

Zmogljivost družine izmerimo s pomočjo števila izletnih dni. Zmogljivost oz. delovni potencial družine znaša recimo 3,2 +/- mio čebeljih dni.

Vzrejno merilo je dobra izzimitev, kar vodi k vitalnim družinam. Kritična točka je na račun sposobnosti gojenja zalege spomladi, v trenutku, ko malo čebel oskrbuje veliko nove zalege.

In potem … je treba na osnovi pridobljenih podatkov prirejati vzrejne postopke, tudi kaj narediti, da družine ne bodo zgolj ocenjene tako ali tako, ampak bomo ocene aplicirali v prakso in striktno sledili cilju vzdrževanja močnih in zdravih čebeljih družin v svojem čebelnjaku.

_ _ _ _ _ _ _

* metoda ocenjevanja moči čebelje družine, razvita v Liebefeldu v Švici, Agroscope Liebefeld-Posieux, ALP