Jablana, Malus domestica Borkh, je pogosto imenovana tudi Drevo Življenja. Predstavlja izvorno Zavest, iz katere je bilo ustvarjeno vse, kar obstaja. Njegovi sadeži, jabolka, so duše, ki jih je Zavest ustvarila, da bi se lahko preko njih v celoti spoznala. V starih časih so so namreč vedeli, da sta modrost in znanje posledici izkušenj duše, zato se je jabolko imenovalo tudi sadež Modrosti.

Koncept jabolka kot "sadeža spoznanja dobrega in slabega" pa izvira iz dejstva, da se je nevtralna Zavest (drevo življenja) zavoljo izkušenj morala polarizirati in ustvariti "dobro" in "slabo". Saj brez enega ne bi mogli zares spoznati drugega.

V mnogih svetih tekstih se je ta zgodba sicer ohranila, a je zaradi slabega prevoda ter nerazumevanja globljega pomena izza preproste simbolike, izgubila resnični pomen. Tako je jablana sicer ostala drevo življenja, jabolko pa prepovedani sadež, katerega modrost in znanje sta bila rezervirana le za bogove - oziroma tiste posameznike, ki so dosegli višjo stopnjo zavesti.

Številne pravljice povezujejo jabolka z dozorevanjem glavnih junakov ali junakinj. Pri nas je gotovo najbolj znano jabolko, ki ga Sneguljčica dobi od svoje mačehe. Če so ji prej palčki še lahko pomagali, jo ohranjali v nekem neodraslem stanju, kjer se kljub nesporni lepoti še ni razvila v pravo žensko, je bil po jabolku za rešitev potreben princ, pravi moški, s katerim je lahko zakorakala v pravo življenje.

Le malo manj znana je pravljica o zlatih jabolkih, kjer se trije bratje zapored spopadejo s skrivnostjo kraje jabolk z vrta. Za končni uspeh so potrebne vztrajnost, prebrisanost in moč, torej same lastnosti, ki jih lahko povežemo s (spolno) zrelostjo. Izpeljank pravljice o zlatih jabolkih lahko najdemo na stotine.

V starih časih se je Glastonbury, ki je center srčne čakre planeta, imenoval Otok Avalon, Otok Jabolk. Njegova pobočja so prekrivali sveti nasadi jablan. Po legendi naj bi tam uspevala tudi prav posebna jabolka, ki so imela lastnost, da so tistemu, ki jih je zaužil, podarila moč jasnovidnosti ter vpogleda v subtilnejše svetove, posledica česar je bila, da je takšna oseba prejela popolno zavedanje in se je povezala z univerzalno kozmično modrostjo. Oseba je tako postala realiziran Bog/Boginja, utelešena v človeškem telesu.

Morda čebele kaj vedo o vsem zgoraja zapisanem, ko zagnano nabirajo medičino na jablanah in z opraševanjem pripomorejo, da ljudje brezskrbno uživamo v sadežih modrosti, morda pa je mati Narava tako uredila, da gredo stvari prav s preprostim daj-dam sistemom. Ta nikoli ne odpove.

Veliko je veselje čebelarja, ko pred čebelnjakom postava in opazuje svoje čebele na delu tik ob čebelnjaku, ker je v preteklosti on sam ali nekdo njegovih prednikov zasadil čudovito drevo življenje prav v bližino čebelnjaka. Občutki so resnično vzvišeni, čast in slava modrosti narave, ki preskrbi hrano tako duši kot telesu!

Pri nas usvojen stari angleški rek pove, da eno jabolko na dan prežene zdravnika stran, ker poznamo mnoge zdravilnosti sadeža modrosti. Današnje jablane so verjetno nastale s križanjem gozdne lesnike, Malus sylvestris in divje jablane, Malus praecox. V svetu obstaja približno 20.000 različnih sort jabolk. Vse vrste jablan so tuje-prašne, kar pomeni, da za oploditev potrebujejo pelod drugačne sorte jablane. Ni nenavadno, da so ljudje načrtovali sadovnjake, kjer so rasle različne sorte in je bilo opraševanje zagotovljeno, pa še zorela so običajno od julija do oktobra.

Brez dela pa ni jela, zato je treba delo vzeti v roke in ga opraviti. Kdor je privilegiran (nekdo je storil pravo stvar ob pravem času) in jablane že rodijo v njegovem vrtu, bo te dni vzel veje jablan v svoje roke in jih obrezoval, obžagoval in friziral – letošnja opravila bodo zagotovila pridelek šele tretje leto, ker jablane rodijo na enoletnih poganjkih dvoletnih mladik.

Iz rodnega brsta jablane se ponavadi razvije pet ali šest cvetov. V socvetju najprej odpre srednji cvet, ki mu v sadjarski stroki pravijo tudi kraljevi. Razvije se štiri ali pet dni pred naslednjim cvetom in iz njega se lahko razvije največje in najkakovostnejše jabolko. S postopnim odpiranjem cvetov v socvetju je narava poskrbela tudi za to, da se v primeru spomladanske pozebe del rodnosti ohrani.

Poglavitni razlog za opravilo pa je uravnovešanje, z rezjo vzpostavljamo ravnovesje med rodnostjo in rastjo drevesa, spotoma pa se ob rezi jablane uravnovešamo še čebelarji, saj gre pri nas vedno in povsod za čebele. Tu in tam se kakšen čebelar zavestno odpravi 'na delo' v čebelnjak, ga uporabi kot 'kujavnik', rez jablane pa je kot svetišče na prostem, dostikrat še bolj in temeljiteje 'odkujavi'.

Sadje je za prehrano primerno le, če je zrelo. Uživanje nezrelega sadja prinaša s seboj težave. Tako ne čudi, če jabolka v mitologiji, religiji in pravljicah povezujemo z zrelostjo. Spomnimo se Adama in Eve, ki sta s pomočjo jabolka zakorakala na samostojno življenjsko pot. Za svoja dejanja sta morala prevzeti odgovornost. In najbrž ni naključje, da je v kazni, ki ju doleti zaradi jabolka, govora o trdem delu, bolečini in spolnosti (na jabolko lahko gledamo tudi kot vir semen za nova drevesa).