O čebelah je treba vedeti, je bilo jasno že Antonu Janši. Teorija in praksa, nato pa še pravilno ukrepanje, dobre odločitve in ... veliko vsega. Ne le za šnel-kurse, za pravo čebelarsko šolo je treba spraviti skupaj čebelarsko znanje.

Anton Janša ni bil učenjak, ampak temeljiti mojster čebelarjenja po besedah Jožefa Münzberga, cesarsko-kraljevega učitelja čebelarstva. V popolnem nauku za vse čebelarje se je Janša v Prvem, teoretičnem delu, kjer se obravnava, kar je treba o čebelah vedeti, v XI. poglavju: O znamenjih dobrih in slabih panjev v bistvu precej na široko razpisal 'o močnih in zdravih čebeljih družinah'.

Ne moremo mimo opaženja, da se je Janša zavedal pomena teoretičnih čebelarskih znanj – kar je treba o čebelah vedeti - in jih je ločil od dela, kjer poučuje, kako je po prejšnjih pravilih s čebelami ravnati. Šele ko čebelar prepozna znamenja nekega določenega stanja čebelje družine, šele potem lahko ukrepa.

Devet paragrafov posveti Janša znamenjem, po katerih prepoznamo dobre ali slabe panje, kot velikokrat rečemo čebeljim družinam tudi danes. Panj je seveda le 'kišta' za domovanje čebel v obliki superorganizma, čebelje družine, morda pa le bomo sčasoma prešli iz 'panjev' na družine. V Janševem času je bilo s panjem mišljen panj skupaj s čebeljo družino.

§ 63. Znaki dobre čebelje družine

Kriteriji za dobro družino so tako različni, kot so lahko različni motivi čebelarja – bodo družine namenjene za razmnoževanje ali za pridelavo medu, vedno pa se vrednotenje družine začne pri samih čebelah, zalegi, satju in medenih zalogah. Če je naštetega malo, je družina slaba, če je vsega veliko, je družina dobra.

§ 64. Težava opisovanja dobre družine neizkušenim

Neizkušen čebelar ne more vedeti kaj pomeni: čebel in zalege mora biti veliko število (koliko je to, veliko število) ali toliko in toliko tisoč (koliko je velika gruča čebel, koliko je tisoč čebel, saj jih ni mogoče šteti). Ni mogoče razložiti kvalitete matice, če je neizkušeni ne more videti, jo prepoznati. Med bi že bilo mogoče stehtati ali vsaj oceniti, če odštejemo težo panja, teža zalege pa bi spet zmedla račune.

§ 65. Zunanja znamenja dobre družine pri nakupu

Neizkušen ljubitelj čebel si naj spomladi sam izbere družine po svoji presoji. Pri tem naj pazi na nekatera znamenja. Dobra družina bo v tistem panju, iz katerega čebele na lep dan proti osmi ali deveti uri lete naravnost, hitro in močno ven in noter, ter se vračajo obložene s cvetnim prahom. Prašenje mladih čebel lahko zmoti presojo. Ko mlade čebele prvič z veliko šumenja in v velikem številu letajo pred panjem sem ter tja po zraku, se prezračijo in poskušajo prvi izlet, čez nekaj časa pa prašenje pojenja.

§ 66. Znamenja dobre družine pred izletom

Zjutraj pred izletom opazujemo kupček čebel na žrelu tako, da jih ne vznemirimo, da nas ne zapazijo. Dobro znamenje je, ko te čebele počivajo, a brenče. Lačne čebele se tudi znajo nakopičiti na žrelu, vendar brez vsakega glasu.

Pogledamo v žrelo tako, da ne dihamo v čebele. Če vidimo več vrst čebel z zakrivljenimi životki in navznoter obrnjenimi glavami, če zelo hitro pahljajo s krili, če nekatere prihuljeno lezejo k žrelu in se urno vrte sem ter tja, če občutimo z roko nad žrelom izpuhtevanje močne gorkote – potem ta družina ne more biti boljša! Opišemo jo kot številno, z veliko zalege in medu ter dobro matico. A razvojna pot do take dobre družine gre preko dolgotrajne dobre paše ob ugodnem vremenu.

§ 67. Znamenja dobre družine zgodaj spomladi

Zgodaj spomladi so noči še hladne in dobre paše še niso nastopile, zato ne bomo slišali brenčanja čebel na žrelu, tudi krilile ne bodo, nasprotno, vse bo tiho. Mokro žrelo, ali kakor da bi bilo z rosnimi kapljicami poškropljeno, to je znamenje živalne družine, z veliko medu, zalege in dobro matico. Tudi pri močni družini morda mokrega žrela ne bomo opazili, če čebele že sedijo pri žrelu in so morda vlago že polizale, ker jo potrebujejo za zalego. V tem primeru z roko nad žrelom 'izmerimo' izpuhtevanje toplote iz panja.

§ 68. Notranja znamenja dobre družine

Odpiramo panje enega za drugim in po večkratnem pregledovanju bo manj izkušen čebelar lahko prepoznal, katera družina ima največ izdelanega satja, medu in čebel. Bolje je kupiti eno močno družino kot štiri ali pet slabih, čeprav je dražja. Za pleme zadostuje družina srednje kakovosti in cene, imeti pa mora mlado satje in dobro matico. Dobri roji ali druge mlade družine so najboljše za to.

§ 69. Znamenja dobre družine za pleme spomladi

Dober plemenjak mora imeti spomladi dobro matico, veliko čebel in zalege, novo in čisto satje in nekaj medenih zalog. Dobra matica obilneje zalega in čebele imajo močno delovno vnemo. Veliko zalege je obet živalne družine. V mladem satju čebele lažje grejejo zalego in ga tudi lažje obdelujejo. Medene zaloge rešijo čebele strahu pred lakoto.

§ 70. Znamenja dobre družine poleti in jeseni

Če bi kupovali družine šele poleti ali jeseni, je potrebno obrniti pozornost na medene zaloge in dovolj mladega satja, ker paše ponehajo s toplim vremenom.Veliko število čebel in zalege ne bo v korist, prej v škodo, če primanjkuje zimske zaloge, saj brez dovolj hrane družina ne bo prezimila. Če bo čebel premalo, je družina obsojena na propad. Z oceno teže panja lahko skoraj nezmotljivo sklepamo, da je v panju veliko čebel.

§ 71. Znamenje dobre družine za trganje (odvzemanje medu)

Prejšnje čase, ko so kupovali panje jeseni za trganje, so ocenjevali le težo medu in voska, drugo itak ni bilo pomembno.

Iz vsebine posamičnih paragrafov lahko sklepamo, da je bilo ocenjevanje moči čebelje družine še kako pomembno že stoletja in ne gre za neko sodobno pogruntavščino. Ocenjujemo predvsem odstopanja med čebeljimi družinami v istem čebelnjaku, nikakor ne vseh povprek, še posebej ne na fejsbuku. Za fotke, ki jih bomo 'obesili' na svoj fejsbuk-zid, si pomagamo s sladkorno-medeno raztopino v spreju, saj ne gre, da bi bile naše družine za čebelo slabše od drugih … Dobre fotke krotkih kranjic pa lahko dobimo tudi s pomočjo kemičnih sredstev, če je dim premalo …