Uspešni čebelarji so v prednosti, oni namreč vedo, kam gredo, imajo vseskozi svoj cilj pred očmi. Vedo tudi, od kod gredo in korakajo že danes tja, kjer hočejo biti jutri. Predvidevajo, načrtujejo, se opremijo z znanjem in potrebno čebelarsko opremo.

Odgovoren čebelar preko vsega leta zagotavlja dobrobit svojih čebel: čebelje družine oskrbuje, zagotavlja jim hrano, skrbi za fit matice, regulira prostornino panja glede na potrebe čebelje družine, ob pravem času izloča bolne in šibke družine, zazimi močne in zdrave družine in brez prestanka skrbi za učinkovito zatiranje varoj. Če ne bo dobro čebelam, tudi čebelarju ne bo, zato nenehno in z vsemi sredstvi skrbi za zdrave čebelje družine.

Varoza je zajedalska bolezen čebelje družine, ki jo povzročajo pršice varoje (Varroa destructor) in prizadene vse člane čebelje družine. Varoje sesajo maščobno telo in hemolimfo čebel in bub in jih s tem poškodujejo, predvsem pa zmanjšajo njihovo odpornost. Varoje se brez čebelarjevega ukrepanja lahko v čebelji družini razmnožijo do stopnje, ko celotna čebelja družina oslabi in odmre.

Glede na rezultate minule čebelarske sezone si čebelar začrta osnovne smernice za prihodnje leto – glede na usmeritve, ki jih načrtuje – ob tem pa upošteva razpoložljiv čas in finančna sredstva predvsem za učinkovito preprečevanje neželenega rojenja (ali nasprotno, za načrtovano povečanje števila čebeljih družin), uspešno bero čebeljih pridelkov in zagotavljanje zdravja čebel.

Za učinkovito zatiranje varoj je nujno sodelovanje vseh čebelarjev, še posebej na gosto poseljenih območjih, zaradi hkratnega zatiranja varoj na enak način in z enakimi ukrepi ali sredstvi, le tako preprečimo reinvazije in zmanjšamo število tretiranj v svojem čebelnjaku na čebelam znosno raven. Smiselna je izvedba zatiranja varoj istočasno pri vseh čebeljih družinah v čebelnjaku in z isto vrsto sredstva ter v dogovoru z vsemi čebelarji v preletni razdalji čebel NVI 2020). Če bodo zdrave sosedove čebele, bodo tudi moje, tako gre to.

Med 'vsa sredstva' za zatiranje varoj sodijo tudi apitehnični ukrepi, ki jih uspešno izvajamo le v primeru izvajanja več različnih apitehničnih ukrepov hkrati. Ukrepi pripomorejo k lažjemu odnašanju varoj iz panja ali pa pripomorejo k prekinitvi masovnega razmnoževanja varoj.

Izolacija matice je apitehničen, torej tehnološki ukrep posega v čebeljo družino, s katerim načrtovano znižujemo število varoj pod dopustno mejo med sezono medenja, in sicer takrat, ko je čebelja družina brez zalege.

Potrebujemo: izolator za matico – matična kletka Varcontrol, stekleno cevko za lažjo manipulacijo matice s sata v izolator. Izolator lahko napravimo tudi sami z lesenimi letvicami in plastično matično rešetko ob straneh.

Cilj(i) metode izolacije matice: večja učinkovitost tretiranja proti varojam, preprečevanje rojenja, večji donosi medu, omejevanje nenačrtnega povečevanja števila družin - pred pričakovano močno pašo ali pred zadnjo pašo na lipi ali kostanju. S to metodo se dosežejo dovolj solidni rezultati v najslabših letih – kot sta bili pretekli dve leti – dovolj sta vsaj dva ugodna dneva paše, pa pridemo do točenja vsaj v skromnih količinah.

Postopek ne vpliva na zdravstveno stanje matice med njeno osamitvijo in je uporaben tako na stalnih čebelnjakih kot za pripravo čebel pred prevozom na pašo. Z izbiro metode popolne izolacije matice hkrati dosežemo nadpovprečne rezultate tako glede preprečevanja rojenja, večjih donosov medu in učinkovitosti zatiranja varoj, troje v enem ukrepu – ukrep, ki je kar najbolj podoben naravni izrojitvi. Ob rojenju praktično po naravni poti pride do prekinitve zaleganja.

Čebelja družina si opomore približno v treh tednih po osvoboditvi zaprte matice. V bistvu čebelje družine ne oslabijo zares in občutno, čebele namreč v času izolacije matice ne negujejo in hranijo zalege in zato žive dlje. Dobra matica izpad zaleganja hitro nadoknadi. Čebelar pa vendar na oko zazna 'oslabljeno' družino, ker je del čebel znova zaposlenih z zalego, je pred panjem zaznati manj izletajočih pašnih čebel. V bistvu je v panju dovolj čebel, ker se le manjši del čebel znova transformira v negovalke.

Izolacija matice v kletki in omejevanje zaleganja matice na enega ali več satov ni enaka metoda in z njima dosegamo različne cilje. Pri formiranju narejenca s staro matico moramo odvzeti iz družine še vsaj sat zalege in čebele, z izolacijo matice pa ne izgubimo niti ene čebele in nobenega sata zalege. Metoda omejevanja zaleganja ne daje primerljivih rezultatov pri donosih medu ali pri uspešnosti zatiranja varoj, ker je v panju ves čas prisotna zalega.

Ko so čebelje družine na vrhuncu razvoja ali vsaj blizu vrhunca (10 – 12 dni pred pašo na akaciji, teden dni pred lipovo ali kostanjevo pašo) matice pripremo v kletke. Iz sata izrežemo toliko satja, da dobimo prostor za matično kletko. Vstavimo matico in zapišemo datum – osamitev matice naj traja vsaj 21 dni, ko v družini ne bo več zalege, ker se bo v tem času vsa polegla. V teku paše je prisoten feromon matice in čebelja družina se orientira kar najbolj organizirano na pašo.

Do predvidenega začetka paše se tako močno zmanjša potreba po hrani za zalego in negovalkah zalege. V panju so mlade čebele, ki prevzemajo in skladiščijo medičino ter pašne čebele. V družini brez zalege se čebele manj trošijo in živijo tudi do štirikrat dlje. Morda je v panju v času paše še nekaj pokrite zalege, ki pa se bo polegla v času dozorevanja medu.

Čebelje družine s starejšo ali poškodovano matico, ki izloča manj feromonov, potegnejo zasilne matičnike, ker občutijo, da z matico nekaj ni v redu ali se počutijo brezmatične – gre za preleganje, zato najkasneje osmi dan družine s priprtimi maticami kontroliramo in odstranimo ev. zasilne matičnike.

Matičniki so vzrejeni v dobrih panjskih pogojih, zato jih lahko uporabimo za druge namene. V tem primeru med izolacijo matice družine kontroliramo po petih dneh, že pokrite matičnike uničimo, odkrite pa pustimo, saj so čebele negovale bodoče mlade matice že od jajčeca dalje. Zrele matičnike uporabimo v drugih družinah, le enega pustimo. Staro matico odstranimo, ko začne zalegati mlada matica.

V večini plodiščnih satov je med od večih različnih paš in teh satov nikoli ne točimo. Dobra matica bo po osvoboditvi iz izolacijske kletke max forsirala zaleganje, zato bo tudi potreba po medenih zalogah velika.

V primeru obetajoče naslednje paše po zaključenem procesu izolacije matice okrepimo moč čebelje družine z zaleženimi sati iz pomožnih družin, ki jih moramo pač pravočasno predvideti in odbrati. Če ni rezerve družin (oz. zalege iz teh rezerv) in bomo izvedli izolacijo matice pred pašo na akaciji, bo verjetno paša na lipi ali kostanju izgubljena. Na odločitev o času, ki bi bil najprimernejši v pašni sezoni pa dostikrat vpliva cena medu in se čebelar odloči za izolacijo matice ob tisti paši, ki je ekonomsko upravičena.

Metoda izolacije matice pa ni primerna za tiste čebelarje, ki načrtujejo širitev čebeljega fonda. Ti čebelarji bodo v večini primerov namesto izolacije matice odvzemali zaležene sate za formiranje novih družin, oboje hkrati – odvzemanje zalege in prekinitev zaleganja – pa pač ne gre, ni uspešno.

Po koncu paše in odstranitvi medišč zatiramo varoje, osvobodimo matice iz izolatorja in ev. stimulativno hranimo čebele za pripravo na naslednjo pašo.

Zatiranje varoj v družini brez zalege izvedeno le enkrat (ni pokrite zalege, kjer bi se lahko skrivale varoje).

Oktobra lahko izoliramo matico po enakem postopku s pomočjo izolirne kletke. Sat s kletko namestimo v sredino plodiščnih satov in čebele bodo prav tam formirale zimsko gručo. Ukrep izolacije matice je v tem času uporaben za prekinitev zaleganja pred zimskim zatiranjem varoj v skrajnih podnebnih razmerah, kot smo jih deležni v zadnjih letih. Dosežemo prekinitev zaleganja dokler želimo, v jeseni in pozimi pa tako tudi zmanjšamo porabo hrane (ker ni zalege). V preteklosti čebelarji niso imeli težav zaradi dolgega zaleganja v zimo, naše kranjice so se pač prilagodile na toplejše razmere, tudi čebelarji se moramo.

Izolacija matice v oktobru je mogoča le v močnih družinah, z dovolj veliko zimsko zalogo hrane, v slabih matica potegne kratko, jo čebele 'odstranijo', še posebej, če ni dovolj hrane.