Vsako podjetje različnih oblik in organiziranosti, posluje in ima premoženje, ima tudi rezerve iz sedmih dobrih let in plan B za sedem slabih let, če je treba. Uspešno čebelarsko podjetje, in tudi čebelja družina ima rezerve za slabe čase. Treba je pač preživeti do boljših časov, ko ti končno pridejo, takrat so dobre rezerve zlatega denarja vredne!

Mnogi reki govore o rezervah: Čebelarstvo: Na medu se med dela. Biznis: Denar dela denar. Fizika: Brez nič ni nič. Matematika: Nič plus nič je še vedno nič. Skratka, brez vložka ni dobička in tudi čebelarjenje ni podjetništvo za reveže.

Rezerve v čebelarstvu so številne raznolike, večina jih je nujnih za napredovanje v razvoju, brez razvoja čebelarstvo počasi a zanesljivo odmira in postane vir resursov za uspešna čebelarstva. Z rezervacijami je pač enako kot z varčevanjem: zgrinjamo zaloge takrat ko imamo, za takrat, ko bomo potrebovali in se vrtimo v brezčasnem krogu krepitve in porabe zalog.

Rezerva, rezervni sklad, rezervacije – v čebelarstvu in sicer so potrebne za tekoče poslovanje in za sanacijo izgub ali odpravo posledic nedavnih nepravilnih tehnološki ali podjetniških odločitev čebelarja.

Zadnje januarske dneve čebelarji že razmišljamo o količini rezerv hrane v čebeljih družinah; zimo je čebelam mogoče preživeti ob minimalni porabi hrane in v majhnem prostoru, ob minimalnem fizičnem angažiranju – kaj pa, ko nastopi čas za spomladanski razvoj, bodo zmogle ali bodo morda pokleknile tik pred ciljem? Poklek čebelje družine ob koncu zime pomeni njeno odmrtje v mesecu marcu.

Po zimskem zatišju ob prvem spomladanskem pregledu (ob spomladanskem enakonočju oz. ob sv. Jožefu) kontroliramo količino hrane, dejansko ocenimo rezerve medu. Čebelji družini brez hrane dodamo hrano iz rezerve satov z medom, ali ga odvzamemo družini z viškom in ga damo družini v pomanjkanju, ali izberemo sladkorno podporo, pogače ali sirup. Spomladi porabljamo rezerve viškov hrane iz prejšnje čebelarske sezone.

Ob kontrolah družin pred glavno pašo lahko odkrijemo takšne, ki se niso uspele ob pravem času dovolj razviti za učinkovito pašo. Okrepimo jih z rezervno družino. V mesecu maju porabljamo rezerve čebel iz prejšnje sezone, trošimo bazo narejencev z rezervno pašno vojsko.

Na višku razvojnega cikla čebeljih družin tik pred poletnim solsticijem (v letu 2021 bo 21. junija), v obdobju zadnjih paš (o kresi se dan obesi ...), je idealni čas za izdelavo narejencev, namenjenih za rezervne družine v prihodnjem letu. V brezpašnem julijskem obdobju narejamo ometence iz viškov čebel v panjih. Vzrejni material odvzemamo iz mirnih, nerojivih, številčno najmočnejših družin, ki so dobre medarice in upamo v realizijo izbranega genskega materiala pri mladi matici. Poleti formiramo rezervni čebelji fond, do kresa lahko uporabimo matičnike, kasneje le še oprašene matice. Govorimo o rezervaciji čebel in matic za prihodnjo sezono.

Ob pripravi čebeljih družin na zimo – krmljenje, urejanje plodišč – lahko pride do ropanja in bomo morda potrebovali rezervno stojišče, rezervni čebelnjak za napadene družine. Rezervna lokacija je potrebna tudi za narejence in ometence. Pred viškom razvojne faze formiramo rezervni čebelnjak, ki ga uporabljamo preko celega leta za različne potrebe in reševanje hipnih stisk. Govorimo o rezervaciji stojišča, o rezervnem prostoru za čebelje družine.

V praksi hitro ugotovimo, da potrebujemo dve ali celo več stalnih lokacij čebelnjakov, pač glede na potrebe čebelarstva. Pogosto to ugotovi že čebelar začetnik, ki načrtuje kratkoročno ali dolgoročno, ljubiteljsko ali podjetniško pot v čebelarstvu. Ne le glavni stalni čebelnjak, nujen je tudi rezervni stalni čebelnjak za rezervne družine, rezervna lokacija v bistvu pomeni manj vloženega dela in sredstev za večji učinek. Manj je krmljenja in posegov v panje, narejene družine se lažje kar same pripravijo na zimo.

Poleg rezerve prostora za panje s čebeljimi družinami v širšem pomenu, potrebujemo še rezervo praznih panjev in panjičkov, prostor za čebelje družine v ožjem pomenu. Vanje bomo vstavljali narejence, ometence, naravne roje, vzrejali matice za lastne potrebe.

Rezerve matic so porablja preko aktivne čebelarske sezone, potem ko čebele dovolj razrahljajo zimsko gručo ali dovolj zgodaj ob koncu poletja, da matica zagotovi dovolj zdravih zimskih čebel. Narejencem in brezmatičnim družinam vstavljamo matice iz rezerve ob narejanju ali ko odkrijemo brezmatično družino. V osnovnih panjih jih menjamo iz formirane baze mladih matic v tekoči sezoni ali uporabimo rezervo matic iz prejšnje sezone. Šibki družini – če se sploh ukvarjamo z njo – skupaj z matico dodamo kompleten prašilček. Nenehno skrbimo za rezervni fond matic, najbolje v močni paši, in matice tudi nenehno porabljamo.

Na menjavo matic v aktivni sezoni, v sklopu priprave čebel na prvo močno pašo, se je treba pripraviti že prejšnjo sezono s formiranjem majhnih družin v prašilčkih, v njih matice preživijo zimo. Te matice še niso iztrošene, so pa dovolj dozorele, da jih čebele rade sprejemajo.

Kolikšno rezervo čebeljega fonda potrebujemo?

Desetletja nazaj, pred pojavom varoj v naših krajih, so starejši čebelarji priporočali 10 % rezervnih družin za nadomeščanje zimskih izgub, večjega zimskega odmiranja namreč čebelarji niso priznali. Postopoma in prav potiho se je priporočilo povišalo na 30 %, nato na uradnih 50 %. Sedanja praksa kaže, da je dovolj dobro razmerje med osnovnim in rezervnim čebeljim fondom 1 : 1. Vedno večja je potreba po nadomeščanju zimskih izgub družin ali matic. Družine odmirajo že jeseni ob zazimljenju ali zgodaj spomladi iz različnih vzrokov, zaradi prekomernega poseganja v panje (apitehnični ukrepi), prekomerne napadenosti z varojami (zanemarjanje zdravja čebel in reinvazije) in neučinkovitim zatiranjem varoj. Še posebej so tveganjem izpostavljene matice.

Finance

Rezervni sklad iz deleža realizacije čebelarstva na trgu je instrument za zagotavljanje vzdrževanja samega čebelarstva in kritje bodočih nepredvidenih stroškov. Čebelarstvo je zaradi naravnih danosti in s tem povezanih podnebnih sprememb izpostavljeno večjim rizikom kot ostale kmetijske dejavnosti, čebelnjaka samega ne moremo obvladovati z običajnimi prilagoditvami v kmetijstvu, kot so npr. mreže, protitočne zaščite. Finančni rezervni sklad je modro zagotavljati vse koledarsko leto – v hudih časih pride prav tudi le 10 % vsakega prejemka in seveda 'pust-prgmah-ta-gnar' razen v res hudi sili, ko gre za preživetje čebelarjeve ali čebelje družine.

Ni vsak čas dober za formiranje rezervnih skladov. Prva zakonitost je ta, da denar razporejamo takrat, ko ga imamo, če ga nimamo, ga ne moremo razporejati. Ko smo v stiski, smo največkrat nerazsodni in napadalni, neučinkoviti. Naše današnje vedenje nam lahko škoduje v prihodnosti.

Druga zakonitost je povezana z vedenjem čebel, ki so v brezpašni dobi napadalne in nagnjene k ropanju. Tudi ropanje čebel je škodljivo, najprej roparicam, ker si navlečejo v panj tudi bolezni, torej vzroke pešanja ropane družine. Čebelar je odgovoren za prave odločitve, v brezpašni dobi pač ne dela rezerv in jih praviloma tudi ne porablja.

Najboljši čas za vsa opravila okrog formiranja rezerv je tisti čas, ko je sit čebelar in čebele – torej na poln želodec. Lakota je najslabši svetovalec in precej neprijeten sodelavec.

Medene zaloge

Po zadnjem točenju ustvarjamo rezerve medu za prodajo v letih, ko bo narava manj radodarna, kupci pričakujejo, da vsakokrat zadostijo svojim potrebam po medu pri svojem čebelarju. Medene zaloge ustvarjamo takrat, ko so viški medu razpoložljivi, porabljamo jih, ko je medu malo, obnavljamo jih vsako leto sproti z izpodrivanjem starih zalog z novejšimi. Govorimo o trgovski rezervi, da si zagotovimo denarni tok v 'sušnem' obdobju.

Rezervne ali pomožne čebelje družine

Med rezervnimi in pomožnimi družinami je razlika predvsem z vidika formiranja oz. odbire in namena uporabe. Rezervne načrtujemo daleč vnaprej, pomožne družine odberemo po slabši moči v spodnji tretjini osnovnih in rezervnih družin. Rezervne družine prezimljajo v rezervnem čebelnjaku, pomožne postanejo pomožne iz različnih vzrokov in 'živijo' v sezoni nameščene ob osnovnih družinah.

Rezervni fond družin različnega obsega (3-, 5-, 7- ali 9-satni prašilčki) formiramo prejšnjo čebelarsko sezono za uporabo v tekoči sezoni, prezimljeni rezervni fond je namenjen nadomeščanju izgub, ostanek prodaji, najboljše rezervne družine pa lahko postanejo osnovne za pridobivanje čebeljih pridelkov v tekoči sezoni. Šibke ružine postanejo pomožne družine osnovnim.

Pomožne družine postanejo tudi tiste osnovne družine, ki niso ob pravem času dovolj razvite za učinkovito izrabo paš ali so morda ušle v rojilno razpoloženje. S čebelami in zalego slabih družin krepimo osnovne družine.

Spomladi odvzete stare matice uporabimo za formiranje prašilčkov, s katerimi ustvarimo rezervo pomožnih družin za pokrivanje tekočih potreb po krepitvi osnovnih družin pred pašo ali za okrepitev oslabljenih družin po izteku izolacije matice.

Načinov krepitve osnovnih družin za pašo je več, pogosto uporabljena v naših krajih sta dva. Po prvem odvzamemo sat z odkrito zalego in čebelami iz pomožne družine in ga otresemo v osnovno družino, postopek ponavljamo vsakih deset dni v času glavne paše. Postopek je primeren ob intenzivnem vnosu medičine.

Na drugi način odvzamemo sat ali dva pokrite zalege iz pomožne družine in jih s čebelami vred dodamo osnovni družini. Ta način prakticiramo v času tihih paš, ko so vnosi nektarja skromni.

V vsakem primeru gre pri pomožnih družinah za postopno slabljenje – jemljemo, dokler še kaj je vzeti. Rezervna družina mora biti v dobri formi in jo porabimo naenkrat za različna nadomeščanja.

Oboje, rezervne in pomožne čebelje družine pa služijo istemu cilju: skrbi za močne in zdrave družine. Brez rezervnih in pomožnih čebeljih družin ni več mogoče uspešno čebelariti, ponajveč zaradi podnebnih sprememb in vsemi z njimi povezanimi posledicami. Današnji čebelar je narejen 'na hop' … in glej ga asa iz rokava: rezerve!