Čebelje družine se ne rodijo, ampak gre za proces, skladen z naravnimi zakoni, četudi poseže v dogajanje čebelar – narava se pač ne podreja človeku, ljudje moramo spoštovati naravne zakone, kot je že dve tisočletji nazaj ugotavljal zdravnik in raziskovalec narave Dioskurid.

Čebelar se trudi, le trudi se imeti nadzor nad čebeljim panjem, ker želi kar najvišje donose čebeljih pridelkov, eden od načinov zagotavljanja nadzora je tudi 'narejena' nova mlada čebelja družina. Uspešen čebelar uspešno predvidi, kaj se bo zgodilo v panju preko noči ali jutri in dogajanje le usmerja v vzajemno korist čebelarja in čebel. Pravzaprav predvidevanje dogodkov ni tako zapleteno, če ima čebelar neprestamo pred očmi in v malih možganih, da od polaganja prvega jajčeca v januarju čebelja družina stremi le k enemu cilju: rojenju. Čebele pač nabirajo medene zaloge in rojijo, to je veseli smisel njihovega življenja.

Čebelar nareja mlade družine tako, da čimbolj posnema naravno rojenje še ob pravem času, preden čebele zares izrojijo. Ko je roj enkrat zunaj, na veji, ne gre drugače, kot plezati tja gor in ga vsaditi v panj. Izrojena družina bo rojila še parkrat preden bo osiromašena čebel in hrane žalostno bridko smrt končala brez čebelarjeve pomoči. Od roja pa tudi ni pričakovati medenih donosov v prvem letu.

Načrtno narejanje čebeljih družin je praviloma vključeno v celoleten celosten program apitehničnih ukrepov za zmanjševanje števila varoj v panju. V bistvu gre pri narejanju novih družin za odvzem zalege. Še drugi razlogi odvzema zalege pa so preprečevanje – zavlačevanje – rojilnega razpoloženja oziroma izrojenja, krepitev čebeljih družin na paši in podobno. Koliko varoj bomo tako izločili iz panja je odvisno od stopnje napadenosti družine z varojami in od količine pokrite zalege, ki jo 'odnesemo' iz panja.

Mlade čebelje družine narejamo z zalego torej v obdobju zaviranja rojilnega razpoloženja, v obdobju preprečevanja rojenja – v maju in juniju. Do konca sezone mora biti narejenec s pomočjo čebelarja sposoben prezimljenja v eni etaži panja. Učinkovito in z manj vloženih sredstev je upravičeno narejanje v maju, ko z manj zalege in manjšim številom čebel dosežemo enak cilj kot bi ga kasneje le z več zalege in več čebelami.

Načinov narejanja je več: z zalego in zrelim matičnikom, prenos narejenca na drugo lokacijo, z zalego in zrelim matičnikom na isti lokaciji, z razdelitvijo družine tik pred rojenjem, uporabimo rojeve matičnike tako, da zaležene sate s pokritimi matičniki razporedimo v narejence.

Razdelitev čebelje družine je v svetu največkrat uporabljan način preprečevanja rojenja. Iz ene družine nastaneta dve s približno enako količino odkrite zalege, enako količino pokrite zalege, približno enako količino čebel in približno enako količino hrane (med in cvetni prah v satju). Pri tem načinu je vseeno, v katerem panju 'pristane' matica, zato je ni potrebno iskati, tudi panja sta približno enake velikosti, obe družini pa je potrebno krmiti s slakornim sirupom vsaj nekaj dni.

Skratka, za načrtno vzrejanje mladih družin je nujno zagotoviti tri osnovne pogoje: veliko število čebel delavk, veliko čebelje zalege in dovolj hrane v satju. Socialno okolje v mladi družini mora zaobseči vse starostne strukture čebel. Če hrana ne doteka po naravni poti čebeljih paš, čebelar ustrezno dotaka sladkorni sirup, dokler je pač treba.

Narejence za lastne potrebe oblikujemo zgodaj spomladi, ko želimo znatno povečati svoje čebelarstvo. Če nimamo namena povečati števila panjev in bomo zgolj nadomestili jeseni in pozimi odmrle čebelje družine, bomo narejali močne narejence kasneje, v avgustu, potem ko bomo že odvzeli med najboljših paš. Smiselno bomo zaposlili višek čebel, ki sicer ne bi imele kaj početi in bi jih bilo potrebno krmiti.

Najprimernejši čas za narejanje mladih rezervnih družin je takoj po prvi močni paši, ko je v panju veliko čebel, zalege in hrane. Po točenju v odbrani čebelji družini poiščemo v izbrani čebelji družini matico in jo omejimo s pokrivno matičnico. V nov panj ob južno toplejšo steno prenesemo sat s pretežno pokrito zalego in pripadajočimi čebelami, ob ta sat dodamo sat s cvetnim prahom in medom skupaj s pripadajočimi čebelami, v panj pa otresemo še vse čebele in enega sata z odkrito zalego, tako zagotovimo bodoči družini še dovolj mladih čebel. Sat vrnemo v donatorsko družino in izpustimo matico ter nadomestimo odvzete sate s satnicami. (Umeljić, 2015)

Narejencem dan po narejanju lahko vstavimo zrel matičnik ali oprašeno matico ali pa prepustimo vzrejo mlade matice narejeni čebelji družini, če smo zagotovili dovolj mlado zalego.

Mlade čebele v mladi družini gradijo satje in oskrbujejo mlado zalego. Ko matica zaleže prvi sat, dodamo dva nova sata, enega levo in drugega desno od srednjega sata. Vmesni čas se narejenec okrepi z izleženimi mladimi čebelami iz vstavljene pokrite zalege. Gnezdo postopoma povečujemo z dodajanjem satja ali satnic. Če ni paše, narejenca krmimo. Ko je poležena vstavljena zalega in preden je prva zalega mlade matice pokrita, učinkovito zatiramo varoje, ki so v tem vmesnem času vse na čebelah.

In tako čebelar ustvarja novo življenje, kar tako, spotoma in mimogrede, ko se trudi zatirati varoje in zavirati rojilno razpoloženje. Občutki čebelarja, ko se izleže mlada matica, se opraši in prične z zaleganjem, so neprecenljivi. Ustvarjena je nova družina!