Pridelek medu in dohodek čebelarstva je odvisen od posamezne čebelje družine, čebelarja in pašnih razmer. Tehnologija izrabe paše je v rokah čebelarja, predvsem priprava čebeljih družin, še bolj pa pravočasna optimalna priprava čebel na izrabo paše. Koliko medu bo nabrala čebelja družina, je odvisno od številnih dejavnikov. Seveda čebele največ prinesejo v času glavne paše, ki običajno traja 4 – 5 tednov.

Čebelja družina začne novo življenje sočasno s sončnim obratom ob zimskem solsticiju. To je tisti trenutek v letu, ko je sonce ob poldnevu v zenitu navidezno najjužneje na nebu, oziroma najnižje nad nebesnim ekvatorjem. Dobro prezimljene, močne in zdrave čebelje družine bodo sposobne dovolj hitrega razvoja spomladi in glede na izzimljenje se bo odrazila tudi pašna zmožnost. Čebelja družina doseže optimalno moč na biološki ravni, ko nabere največ medičine, predela največ medičine in optimalno upravlja vlago in temperaturo v panju.

Šteje torej čebelarjevo znanje, pašne razmere in biološke lastnosti čebel. Moč čebel usodno vpliva na njihovo produktivnost – močna družina ima veliko število fiziološko mladih čebel za učinkovito izrabo paše. Pomembna je tudi starostna uravnoteženost v čebelji družini ob zadostnem številu pašnih čebel. Ob pičli paši iz močne družine izleta malo čebel (v primerjavi z njihovo močjo), iz šibke družine ob pičli paši pa več čebel, ker glede na svojo številčnost vzrejejo več mladih čebel. Veliko število čebeljih ličink sili čebele k pogostejšemu izletavanju. (Lebedev, 2010)

Ko se medenje v naravi poveča, se izletavanje čebel iz šibkih družin zmanjša, izletavanje iz močnih pa se hitro povečuje, rekrutirajo se tudi rezerve iz staleža mladih, nezaposlenih čebel, ki niso obremenjene s krmljenjem zalege. Čebele iz močnih družin izletavajo na glavno pašo že pri starosti 4 dni, v bistvu preskočijo fazo vzrejanja mlade zalege. Ob paši se šibka družina naglo razvija, medu pa ne prinese dosti zaradi malo čebel, ki vzrejajo veliko število mladih čebel. Ob povečanju številčnosti se širjenje družine umiri, hkrati pa se poveča intenzivnost nabiranja medičine. Ob močnem medenju se številčnost zaradi odmiranja čebel počasi zmanjšuje, ker se izlega manj čebel kot jih odmira.

Ob koncu paše je v močnih družinah občutno manj čebel. Srednje močne ostanejo približno enako številčne, slabe družine pa se med pašo okrepijo.

Odločujoč dejavnik za končni uspeh čebelarjenja je odločilna priprava čebel na glavno pašo. Poleg dovolj pašnih čebel, ki bodo prinašale medičino v panj, mora biti v družini tudi dovolj mladih čebel, ki bodo medičino sprejemale, jo prenašale v satje, predelovale v med in satne celice pokrivale z voskom. Ob slabem medenju bodo pašne čebele same odlagale medičino v satne celice, ob obilni paši pa se rekrutirajo čebele za sprejem medičine. Te mlade delavke imajo bolje razvite žleze za predelavo medičine kot delavke, ki izločajo matični mleček. Za učinkovito izrabo paše mora imeti družina dovolj različno starih čebel, starostna struktura mora biti zagotovljena pred začetkom glavne paše, da lahko čebele v panju med seboj pravočasno vzpostavijo normalno delitev dela.

Prisotnost matice ima močan vpliv na izletanje, vnos in predelavo medičine – na izrabo paše. Brezmatična družina upočasni pašne aktivnosti in jih slednjič povsem ustavi. Čebele ne gradijo satja, ne vzrejajo mlade zalege, ustavi pa se tudi nabiranje in predelava medičine in cvetnega prahu. Matice zato nikoli ne odvzamemo ali menjamo med glavno pašo, ampak dovolj zgodaj pred pašo, da bo med pašo že zalegala. Tudi starost in kvaliteta matice sta pomembna dejavnika za izrabo paše. Mlada in kvalitetna matica je dejavnik z močnim vplivom na moč družine.

Soodvisnost med vzrejo zalege in pridelavo medu je zapletena in odvisna še od obilnosti in trajanja medenja. Veliko zalege v družini med glavno pašo ima pozitiven vpliv na izrabo paše, a za učinkovito izrabo paše je treba v močni družini pred začetkom paše pravočasno omejiti zaleganje matice, da ne bo med pašo preveč mlade zalege, ki se bi izlegla šele po končani paši. Matico omejimo tudi ob kratkotrajni obilni paši, da bi ne zalegala v mediščno satje. Ob dolgotrajnejši paši zaleganje matice omejimo sredi pašnega obdobja. Zaleganja ne omejujemo med pripravo čebel na zimo, da jih ne oslabimo.

Med pašo potrebujejo čebele dovolj praznega satja za zorenje in skladiščenje medu. Vsakih nekaj dni ga odvzamemo in iztočimo ter vračamo praznega tik nad gnezdo. Med obilno, a kratkotrajno pašo čebele ne morejo pravočasno zgraditi novega satja. S povečanjem zalog medu se zmanjša nabiralni nagon, zato je pomemben pravočasen odvzema viška zrelega medu.

Pregledovanje čebel med pašo povzroči vznemirjenje čebel in prilagoditev jim jemlje čas za pašo. Harmonijo delovnih aktivnosti vznemiri tudi odvzemanje medu in otresanje čebel s satov, zato jih odvzamemo pozno popoldne ali zvečer. Prazno satje v plodišču pospešuje vnos medičine. Čebele vnešeno medičino odlagajo najprej ob zalegi, kjer je toplo in jo lažje sušijo – v prvih 24 urah iz medičine odstranijo 50 % vode. Nepotrebno trošenje energije čebel pri sušenju medičine olajšamo s povečanim zračenjem panja, odpremo spodnja žrela po vsej širini panja.

Intenzivno čebelarstvo je čebelarjenje 'na kolesih'. Pomemben, če ne celo usoden pogoj za uspešnost intenzivnega čebelarjenja 'na med' je v spomladanskem in poletnem času večkratni premik čebel k izvoru medenja. Velika čebelarstva svoje čebele prevažajo na tri do štiri paše v sezoni. Na razmeroma pičli paši naj ne bo več kot 30 čebeljih družin na paši, na srednje dobri naj jih bo največ 60, na obilni pa tudi z zgornjo omejitvijo, ne več kot 100, ker čebele pri gostejši naseljenosti ne morejo izrabiti svojih bioloških danost, zato bo pridelek medu manjši. Večina čebel nabira medičino na oddaljenosti do 500 m. (Beitler, 1965)

Največja razdalja za gospodarsko izrabo paše je do 2 km, največ pa bodo nabrale čebele iz neposredne bližine izvora medenja.

V času rojilnega razpoloženja čebelje družine, se donos zmanjša in kasneje popolnoma ustavi.

Vir: Lebedev, 1990, Intenzivna tehnologija izkorišćenja paše pčelama, Pčelar