V drugem delu zime opazimo pred panji več mrtvih čebel kot prej, v prvi polovici zime. Panika? Ne! Mrtvice niso nujno slaba stvar! V resnici je to dober znak.

Mrzlo zimsko obdobje je čas, ko se čebele večinoma zadržujejo v panju. Tudi umirajo v panju, za razliko od toplejših dni, ko izletajo v smrt ven iz panja. V panju je lahko na zelo majhnem prostoru veliko čebel, živih in mrtvih.

Higienski protokol v panju se zamenja, ko nove mlade čebele na začetku druge polovice zime dosežejo starost 2 - 3 tedne. Te čebele 'srednje starosti' imajo na vso moč pomembno delo, da odstranijo svoje mrtve sestre in polsestre, pa tudi drobir ven iz panja. Teh čebel je v panju malo, le 1 - 2 %.

Rečemo jim lahko tudi pogrebnice, na novo vpoklicana in formirana pogrebna služba, bolj strokovno pa se jim reče čebele čistilke, ker imajo močno razvit čistilni (higienski) nagon. Ločijo živo in mrtvo, zdravo in bolno in znajo prav ukrepati.

Vse čebele, tako žive kot mrtve oddajajo različne feromone, čebele pogrebnice torej mrtve čebele zavohajo, ker 'dišijo' drugače kot žive. Tudi sicer imajo čebele vseh starosti močno razvit voh.

Zelo pomembno je, da pogrebnice dobro opravljajo svoje delo, da identificirajo in odstranijo mrtvice, preden se bodo trupelca začela razgrajevati in širiti kakršne koli patogene, vsled česar bi čebelja družina obolela in morda celo odmrla. Nekatere čebele namreč poginejo zaradi bolezni in ne vedno zgolj od starosti.

Vzdrževanje higiene v panju pomaga k splošni zaščiti zdravja čebelje družine. Mnogo čebel pogrebnic ostane na svojih delovnih zadolžitvah kar vse svoje življenje, saj so najpomembnejše prav tam, kjer so, z znanjem in vedenjem, ki ga imajo in ga znajo uporabiti.

Mrtve čebele zunaj vašega panja so torej razlog za veselje in praznovanje, brez skrbi!

Poleti običajno ne opazimo mrtvic pred panjem, čebele takrat, ko začutijo svoj konec, letijo ven iz panja in ostanejo zunaj, pozimi v snegu pa mrtvice zlahka opazimo. Več kot jih je in bolj pogosto, ko jih opazimo, bolj nas zaskrbi, da nekaj ni v redu v panju.

Skratka, ko opazimo sveže mrtve čebele, to pomeni, da je znotraj panja dovolj živih čebel, ki so mrtvice transportirale na plano. Občutek je res malce šokanten, a ne pozabimo, da je to znak zdravega higienskega vedenja v panju.

Po zadnjem sneženju, na prvi toplejši sončen dan, bo količina mrtvic pokazatelj trenutne številčnosti čebelje družine. Tiste družine, ki v tem trenutku sploh nimajo mrtvic pred panjem, morda ne prezimljajo v redu (iz različnih vzrokov), bolj verjetno pa je, da so takšne družine odmrle.

Dokler bo število mrtvic v določenem časovnem razponu razmeroma dosledno povprečju, to pomeni, da čebelja družina sledi smrtnosti. Če je v določenem trenutku veliko mrtvic, potem pa kar naenkrat nobene, to pomeni, da čebele umirajo hitreje, kot jih lahko družina spravi ven iz panja. V splošnem to pomeni, da je družina odmrla, ali pa je že blizu odmrtja.

Vsake toliko je pozimi čisto v redu z zakrivljeno žico iz žrela postrgati mrtvice, včasih pogrebnice nekoliko zaostajajo s svojimi zadolžitvami, ali pa so mrtvice zmrznile, trupelca se kopičijo in zaprejo vhod v panj, čebelja družina bo ujeta. Upravičeno lahko pričakujemo ob zamašenem žrelu odmrtje družine zaradi kopičenja vlage v panju in nezmožnosti čebel, da bi v redu opravljale svoje čistilne lete.

Mrtvice pred panjem so znak, da je čebelja družina živa.