Čebelarji verjamemo, da znamo in vemo skoraj vse, kar je treba vedeti o čebelah. In glej, od sto čebelarjev bodo vsak od tistih sto delali s čebelami drugače. In glej, skoraj vseh sto jih dosega pričakovane in želene rezultate (v polnih sodih, recimo). Domišljamo si kajpak, da smo najboljši, a glej, čebele so tiste, ki vztrajno in nenehno popravljajo naše napake, če jih le ne zašuštramo in onemogočimo pri samoupravljanju njihove družine!

Poletje gre h kraju, jesen je pred vrati, zima prihaja – naglo se spreminjajo letni časi in komaj se končuje tekoča, smo čebelarji že v mislih v prihodnji čebelarski sezoni.

Dobremu prezimljenju pripomorejo vsaj štirje pomembni dejavniki: zdrave in močne čebelje družine, dovolj kvalitetne zimske hrane, vitalna matica in mir v čebelnjaku. In potem na pomlad iz panjev veličastnno zadiši in čebelarji se spomnimo, zakaj imamo tako zelo radi čebele, zakaj smo sploh čebelarji. Ne, nismo podjetniki, čeprav nas ekonomske zakonitosti k temu vztrajno pritiskajo! Delo s čebelami je lahko zelo fizično naporno, a je tudi navdihujoče, sproščujoče in mnogi od nas živimo povsem drug svet, kot ga živimo sicer.

Do zdravih in močnih čebeljih družin ob koncu čebelarske sezone pridemo tako, da jih dobro upravljamo preko cele sezone. Od poletnega solsticija do prvega spomladanskega pregleda (in preštevanja uspešno prezimljenih družin) je kar nekaj nujnih ukrepov, vezanih na preprečevanje lakote in dopolnitev zimskih zalog v panjih, preprečevanje ropov, neprestana skrb za zdravje čebel, pravočasna ureditev zimskih gnezd.

Prinašanje pisanih koškov cvetnega prahu in medičine v zgodnji pomladi bo jasen znak, da je s čebelami v panju vse v redu, da je v družini prisotna matica, ki vedno bolj vneto opravlja svoje delo, da so čebele razživete v delovni vnemi po koncu zimskega mrtvila. Medišče bo že maja napolnjeno z medom. Za vse te dosežke čebelje družine pa so odločilne zimske čebele v kar najboljši formi.

Za zdrave in močne poskrbimo z zagotavljanjem zdravja čebel in pravočasnim elimiranjem slabičev. Zakon (http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13145) predpisuje preventivne ukrepe proti varozi dvakrat, po zadnjem točenju medu, oz. najpozneje do 15. avgusta tekočega leta in v jesensko-zimskem času, ko so čebelje družine brez zalege. Slabiče nemudoma odstranimo – zdravim in dovolj številčnim brezmatičnim družinam dodamo matico ali rezervno družinico (glede na letni čas), zdrave slabiče združimo s srednje močnimi družinami.

Za zimske zaloge čebeljim družinam preskrbimo dovolj hrane. Čebelam pustimo dovolj medu ali pa manjko nadomestimo s pravočasno dodanim sladkornim sirupom (https://publishwall.si/meda.polnaslkeda/post/651425/sladkorni-sirup-za-zimske-zaloge). Čebele potrebujejo za dobro preživetje zime in spomladanski razvoj tudi dovolj uskladiščenega cvetnega prahu za vzrejo prvih spomladanskih čebelic.

Praviloma v marcu čebelarji izvedemo prvi spomladanski pregled čebeljih družin. Veličasten je ta dogodek, če uspešno izzimimo enako število družin, kot smo jih jeseni zazimili! A nismo še zmagali, zgodnja pomlad je preizkusni kamen za čebele in čebelarja, saj vse preživele družine morda niso zmožne naglega spomladanskega razvoja, ker so prešibke za vzrejo prvih mladih čebel, morda so brez matice. S takšnimi družinami imamo dodatno delo s pridruževanjem in združevanjem.

Ob koncu marca čebelarji previdno in na hitro pokukamo v panje, prav v čebelje gnezdo. Do takrat panj opazujemo bolj od daleč, gledamo in poslušamo brez prstov, le na žrelu, ali pa si pomagamo z gumijasto cevko ali slušalkami in prisluškujemo življenju v panju. Pregled stanja čebeljih družin je hitro končan, če je vse v redu z njimi, če ni, pa je za problematične družine potreben bolj podroben pregled.

Pomembneje od neprestanega brskanja v panjih ali opuščanja nujnih kontrol preko leta je pregledovanje čebeljih družin ob pravem času, čebelam prijazno, kot zahteva dobra čebelarska praksa (http://www.proficebelar.si/wp-content/uploads/2020/03/Dobra-%C4%8Debelarska-praksa_compressed.pdf). Vsak poseg v panj pomeni stres za čebele, razvojni zaostanek in kajpak manj medu v medišču ...

Po koncu sezone pred zazimljenjem in pred začetkom nove po izzimljenju ocenimo moč čebeljih družin, ocena bo izhodišče za prihodnje ukrepe. Meril za karakterizacijo moči čebeljih družin pravzaprav ni, pomagamo si z gaussovo krivuljo. Med seboj primerjamo vse čebelje družine, izmed njih določimo približno četrtino ali tretjino slabih, četrtino ali tretjino močnih, tretjina ali polovica vseh jih bo srednje močnih. Kriteriji za razvrščanje so zalega (količina, kvaliteta), hrana (količina, kvaliteta) in kvalitetna matica.

Razvoj čebelje družine se zgodi in dogaja zaradi hrane, če hrane ni dovolj ali ni primerna, tudi razvoja ne bo. Pomladno vreme je več ali manj aprilsko že od februarja ali marca naprej, v slabem vremenu pa čebele ne izletajo iz panja lahko tudi po nekaj zaporednih dni. V najslabšem primeru, če hrane ni v panju, čebele izmečejo na plano linčinke in bube ali mlado zalego preprosto popijejo in odlične družine se spremenijo v srednje močne ali slabe.

Največja pozornost v spomladanskem času, ko v naravi še ni pašnih izobilij, je namenjena kontroli zalog hrane v panjih s poudarkom na kotroli hrane v najmočnejših družinah. Močne družine bo verjetno treba dohranjevati tudi spomladi. Čebelarji s kilometrino pravijo, da mora biti dotok hrane neprekinjen, če ne od spredaj na žrelu, pa zadaj v pitalniku.

Srednje močne družine so v bistvu večina čebeljih družin, so tiste, ki predstavljajo bazo čebeljega fonda in prav z njimi je potrebno dobro upravljati ter jim namenjati dovolj pozornosti in časa. Srednje močne družine bodo deležne najmanj ukrepov, dobivale bodo gradilni sat in 3 do 4 satnice v gradnjo. Samostojno se bodo razvile do prve močnejše paše. Prav zaradi določitve fonda srednje močnih družin je predhodna ocena nujna.

Izkušnje s slabimi družinami narekujejo racionalno ukrepanje, slabo družino se združi s srednje močno. Neracionalno je združevanje dveh slabičev (0 + 0 = 0). Slabiči se zagotovo ne bodo dovolj razvili do prvih paš, životarili bodo ob čebelarjevi pomoči do konca sezone, ko bodo toliko pridobili na moči, da bi lahko preživeli zimo, ali pa tudi ne.

Proti koncu meseca marca bo življenje v panju nadvse živo in šele takrat čebelarji pogledamo na hitro in previdno prav v čebelje gnezdo. Do tega pregleda samo opazujemo panj od zunaj (žrelo, brada) in si pomagamo z gumijasto cevko ali slušalkami. Torej gledamo in poslušamo tako rekoč brez prstov. Če je ob prvem spomladanskem pregledu hrane dovolj, če je zalega v redu in zdrava, potem je pregled hitro končan. Če kaj ne štima, je pa treba pogledati bolj temeljito in čim bolj pravilno tudi ukrepati.

Nekateri čebelarji pregledujejo svoje čebele (pre)pogosto, spet drugi morda premalo. Pomembneje od obeh skrajnosti je pregledovanje družin ob pravem času in na pravi, čebelam prijazen način, saj vsak pregled, še tako brzinski povzroči v plodišču velik stres čebelje družine. Poleg stresa povzroči tudi zaostanek v razvoju, ker morajo čebele vsakokrat sanirati posledice pregleda.

Pregledovanju je treba pristopiti premišljeno in preudarno, vnaprej mora biti pripravljena vsa potrebna opremo, vključno z rezervnimi družinami oz. maticami, medenimi sati, po potrebi tudi s satnimi osnovami ali gradilnimi sati, če so bili ob zazimljenju odvzeti krajni sati.

Podnebne spremembe povzročajo nepričakovane spremembe v okolju, ne le temperaturne, ampak tudi fenološke, zato ima vsaka vas svoj pravi čas za pregled, tradicionalno pa naj bi bil prvi spomladanski pregled čebeljih družin okrog 19. marca, ob sv. Jožefu ali kakšen naslednji dovolj topel in brezveteren dan. Ob vsakem naslednjem pregledu je treba ukrepati naglo in temeljito, zato se je treba nanj pripraviti in predvideti različne scenarije in ukrepe. Učinkovito predvidevanje loči uspešne čebelarje od neuspešnih.

Iz vsega zapisanega je nadvse pomembno ob pregledovanju čebeljih družin prekontrolirati prisotnost mlade odkrite zalege v posamičnem plodišču, ki je sama po sebi znak prisotnosti matice. Ukrepi ob brezmatičnosti v zgodnjem spomladanskem obdobju so združevanja čebeljih družin. Za razliko od združevanja srednje močnih in slabih družin, se v primeru brezmatičnosti družino brez matice pripoji k družini, ki matico ima.

Prvi način je ta, da se družino z matico naloži nad družino brez matice. Čebele, ki so bile brez matice, bodo imele krajšo pot iz panja in se bodo lahko postopoma privadile na prisotnost matice. Matica bo pred njimi varnejša zgoraj, možnost, da bi jo 'brezmatične' čebele 'stisnile' v klopčič in zadušile je zmanjšana na minimum.

Drugi način je ta, da na močnejšo družino z veliko čebelami delavkami (zato ima tudi veliko število pašnih čebel) naložimo šibkejšo brezmatično družino, ki ima le nekaj ulic čebel in malo ali nič zalege. Pašne čebele močnejše družine bodo ostale v istem panju, združena družina bo močnejša.

Zaradi preprečevanja ropov v čebelnjaku čebelarji redno spremljamo prisotnost matic v družinah, še posebej v brezpašnih obdobjih. Življenjski krog brezmatične družine je z izropanjem hrane v panju kmalu sklenjen, ko pa roparice pridejo 'na okus' zalog hrane slabičev, je v nevarnosti za rop ves čebelnjak.

Premišljeno in preudarno ravnanje s čebeljimi družinami po zadnjem točenju pripomore k čim večjemu številu čebeljih družin srednje moči zgodaj spomladi, s tem pa tudi minimalno količino dela čebelarja in sredstev za pomoč pri razvoju. Temu cilju služi mantra o združevanju in zazimitvi močnih in zdravih čebeljih družin o pravem času.

Slednjič pa dober čebelar načrtuje svoja opravila premišljeno in preudarno, tako, da bo v njegovem čebelarstvu čim manj združevanj čebeljih družin, čim manj pobiranja rojev z vej in kar najbolj polna medišča. Navsezadnje je čebelarjenje kmetijska dejavnost, čebelar pa bo uspešen toliko bolj, kolikor višje bo čebelaril nad točko preloma, nad pragom rentabilnosti. Minusi in plusi hitro pokažejo, kako in kaj je s čebelarstvom.

Prav na koncu pa smo spet na začetku, konec je nov začetek in neskončni krog se sklene vsako leto znova. Čebelarji vedno znova verjamemo, da znamo in vemo ... Domišljamo si o svojem najboljšem načinu dela - in glej, čebele vztrajno popravljajo naše napake.