Inteligenčni test iz raziskave o čebelah iz leta 1917 v Angliji kaže, da se čebele lahko naučijo reševati naloge od drugih čebel. Čebele imajo v resnici prav majcene možgane, a so presenetljivo inteligentne kljub majhnosti svojih možganov.

Londonski raziskovalci (Univerza Queen Mary, 2017) so izvedli eksperiment, ki je pokazal, da se lahko čebele učijo iz svojega okolja, tako da pridobijo nagrado, in nato naučijo še druge čebele, da storijo prav tako. Znajo prenašati pridobljeno znanje! Vendar to ni vse, kar lahko naredijo. Pomemben izsledek raziskave je bil ta, da zmorejo kopirati ne le znanje od drugih čebel, ampak lahko izboljšajo tisto, kar se naučijo.

Spoznanje je neverjetno, ne le za žuželke z majcenimi možgani, saj tudi mi ljudje s težavo nekaj izboljšamo, če kopiramo druge ljudi. V poskusu so morale čebele premakniti rumeno žogico v sredino platforme, potem ko so jim znanstveniki pokazali, kako to storiti. Nekatere čebele so videle premikanje žogice, kot da se premika sama od sebe, pri čemer so jo raziskovalci skrivaj premikali od spodaj z magnetom. Za druge čebele so znanstveniki žogico premikali s plastično čebelo na palčki. Ko je žogica dosegla sredino, so znastveniki s slakornim sirupom nagradili udeleženke poskusa.

Ko so čebele spoznale, da bo prišel tudi sirup, ko bo žogica na pravem mestu, so začele v nadaljevanju same premikati žogice. Ekipa znanstvenikov je nato 'šolane' čebele prestavila na ploščad k še neizučenim čebelam. Po enkratnem opazovanju šolanih čebel so se naloge lotile tudi netrenirane. Ne le, da so posnemale vedenje izkušenih čebel, ampak so rekrutke še izboljšale akcijo: izbirale so žogice bližje sebi, tudi če je čebele demonstratorka izbrala žogico, ki je bila dlje.

Skratka, čebele so visoko visoko inteligentna bitja. Svoje nevrone v možanih uporabljajo tako učinkovito, kot katerakoli druga žival na svetu. V čebeljih možganih je nekaj manj kot milijon nevronov, kar je približno toliko kot jih je v eni človeški mrežnici. Znanstveniki pojasnjujejo, da se čebele sporazumevajo z dotiki (udarci) z glavo, prerivanjem in plesom. Vedenjski ekolog L. Chittka, ki vodi laboratorij, kjer je potekala zgornja raziskava, je leta 2009 podpisal avtorstvo študije o možganski mrežah čebel 'Ali so večji možgani boljši?' Svoj prispevek je zaključil z ugotovitvijo, da so lahko celo zelo majceni možgani zelo zapleteni. Raziskovalci so v tem istem laboratoriju pokazali, da so čebele dovolj pametne, da z vrvicami potegnejo umetne rože iz ozkih rež, da bi prišle do sladkorja v njih.

Tudi druge raziskave podpirajo tezo o napredni čebelji inteligenci. Študija iz leta 2014 (revija Animal Cognition) je pokazala, da bi se čebele lahko naučile vedno težjih nalog za dostop do sladkorja. Ko so raziskovalci tiste čebele, ki so se naučile potiskati žogice naraščajoče teže, prestavili v panj, so te priučeno veščino nekako posredovale še drugim čebelam v čebelji družini.