Čebelarjenje je zagotovo najbolj nagrajujoče delo na svetu: čebelarji delamo z osupljivimi bitjeci, skupaj z njimi ohranjamo okolje, med je pa 'dodana vrednost' in nagrada čebelarstva. To vse je bleščeča plat medalje, druga, manj prijazna plat pa se pokaže v zimskem času. Pozimi se čebelarji prav potiho vprašujemo: kako ste kaj, moje čebele?

Zima je obdobje, ko čebelarji nimamo veliko dela s čebelarjenjem. Pospravili smo že opremo, si nalili požirek medice (in si nalili čistega vina), pripravljamo načrte in čebelarsko opremo za prihodnjo sezono, mogoče tudi prodamo kozarec ali dva medu, toda kar se tiče stika s čebelami, tega ni veliko.

Čebelarji se vsak po svojih najboljših močeh trudimo, da bodo čebele zagotovo preživele zimo, pa vendar se vsakdo med nami sem pa tja ujame v kvantni zanki miselnega eksperimenta Schrödingerjeve mačke. V kvantni mehaniki je Schrödingerjeva mačka miselni eksperiment, ki ponazarja paradoks kvantne superpozicije. V miselnem eksperimentu lahko hipotetično mačko hkrati štejemo za živo in mrtvo, medtem ko je v zaprti škatli neopazovana, ker je njena usoda povezana z naključnim subatomskim dogodkom, ki se lahko zgodi ali pa tudi ne. Konkretni miselni čebelarjev eksperiment je: so čebele v panjih žive ali ne?

Kako se držijo naše čebele, se vprašujemo v dnevih, ko se zunanja temperatura zniža pod nulo, ko brijejo mrzli vetrovi, ko se deževje kar ne konča. Ledeni veter se zaganja v panje, čebele pa se ne morejo ubraniti – ali pač? Kaj lahko stori čebelar za svoje čebele v ekstremnih podnebnih spremembah, česar ni že storil pred zimo? Čebele so šle v zimo močne in zdrave, z odličnimi zimskimi zalogami, to že. A čebelarji smo včasih pod resnično hudo presijo, da bi po vsej sili morali pokukati v panj, se prepričati na svoje oči, da so čebele žive.

Mogoče bi lahko naredili še kaj, še kaj več ali drugače, bi čebele lahko še dodatno zaščitili pred … recimo mrazom. Ja, lahko bi, to pa tako, da panjev ne odpiramo. Poskrbimo, da so žrela prosta, zato pogosto obiskujemo svoje čebele, odstranimo morebitni led z žrel in čebelam v panju previdno pomagamo odstranjevati mrtvice. Vsaka pest mrtvih čebel na žrelu še ni znak, da je družina mrtva ali pa bo v kratkem, nasprotno, v panju so žive čebele, pogrebnice, ki so mrtve znesle ven iz panja! Družina opravlja svoje delo.

Čebele lahko preživijo resnično nizke temperature, lahko pa jim pomagamo pri tem. Panj naj bo ravno prav velik oziroma ravno prav majhen, hrane v njem pa dovolj in še malo čez. V ravno prav velikem panju bo hrana dostopnejša kot v prevelikem. Med čebele pretvorijo v energijo, ki jih ohranja pri življenju tudi v hudih razmerah. Špranje in razpoke so čebele že pred zimo zapolnile s propolisom in jim veter ne bo prišel do živega. Pod streho nakladnih panjev dodamo izolacijo, ki bo preprečila, da bi se panjska toplota izgubljala v zrak. Sunke vetra zadrži premišljeno zasajeno grmovje in drevje v neposredni bližini čebelnjaka.

Če je čebelar zatiral varoje učinkovito in ob pravem času, če je poskrbel za zadostno količino kvalitetne zimske hrane v panjih, zazimil močne in zdrave čebelje družine – potem je preživetje družin odvisno od čebel in matere narave. S tem se novi in stari čebelarji težko sprijaznimo. Nimamo vedno nadzora, žal. Narava vedno pokaže, kdo je glavni šef.

Večino težav čebelam in čebelarjem povzročajo iz leta v leto izrazitejše podnebne spremembe, ki se manifestirajo z močnimi sunki vetra, velika odstopanja količin padavin (dež, sneg), temperaturne oscilacije, poplave, suše - podnebje se v splošnem zelo hitro spreminja. Čebelarji pa iz leta v leto bolj zaskrbljeno opazujemo dogajanje in čebelam pomagamo kakor vemo in znamo.

Čebele so žilave in se prilagajajo na težke podnebne razmere, kar ne pomeni, da ne doživljajo stresa in prav je, da razumemo njihove meje in jih poskušamo držati proč od teh skrajnih meja. Naš skupni svet se pač spreminja.

V splošnem lahko čebele poskrbijo zase, seveda v naravnih staniščih. Žal se že dolgo mučijo zaradi poseganja človeka v okolje – pesticidi in podobno, razseljevanje čebel po vsem svetu. Ko čebele pospravimo v panj in potem 'pozabimo' nanje, je to morda bolje kot nič, vendar ni mogoče pričakovati, da bodo te čebele preživele kaj bolje kot divje čebele.

Ali so čebele v panju? Lahko razmišljamo takole: če so čebele žive ali mrtve, ne moremo storiti ničesar. Do toplejšega vremena ne bo posledic, zato ni treba vedeti. Nekdo pa bi morda želel naročiti več čebel za naslednjo sezono, za popravni izpit. Vendar, zakaj bi vsi želeli vedeti, ali so čebele v panju žive ali ne? Preprosto zato, ker nam je mar zanje! Ob dobrih informacijah je mogoče sprejemati boljše odločitve. Brez informacij je na razpolago le molitev, čakanje na pomlad in upanje na prijetno presenečenje. Vsaj do konca marca ni zagotovila, da bodo čebele še panju.

Pozimi ne odpiramo panjev, da bi videli, ali so čebele še tam, ali so še žive. Uporabimo različne pripomočke in tehnike: prislonimo uho k panju in prisluškujemo, uporabimo termo kamero, gumijasto cevko, termometer s tipalom na vrvici, medicinski stetoskop.

Mrtvice pred vhodom v panj so znak, da so v panju žive čebele in opravljajo svoje delo kot pogrebnice. Uprimo se skušnjavi, da bi jih zmotili s trkanjem ali povzročali hrup med odstranjevanjem mrtvic.

V udobni obleki se lahko spustimo na vse štiri in nastavimo uho k panjskemu žrelu. Z malo sreče bomo razločno slišali šumenje čebel. Povsem brez vsakega posega bomo vedeli, da so čebele žive. Obratno, če čebele niso žive, tega s prisluškovanjem ne bomo ugotovili zanesljivo.

Odličen pripomoček je tudi gumijasta cevka, en konec potisnemo skozi žrelo v panj, drugega v svoje uho in poslušamo. Šumenje in brenčanje čebel je znak, da so v redu. Če je družina v panju odmrla, bomo tudi slišali, dobesedno zveni kot nič.

Na testni plošči opazujemo premike čebelje gruče, dobimo pa tudi informacijo o količini preostale hrane. Vsakokrat jo očistimo in namastimo, za preštevanje varoj.

S pomočjo stetoskopa prisluškujemo na panjski steni. Še bolje se obnese toplotna kamera. Čebel sicer v resnici ni mogoče videti, prijeten pa je občutek zavedanja, da so tam, da jim je dobro. Dober občutek!

So žive? Čebele so žive, če imajo dovolj hrane in malo varoj, zadostno število zimskih čebel za formiranje in vzdrževanje zimske gruče, pričakovana prezimitev bo 99,9 %. Osnovna formula za ostati živ je dobro zdravje in kvalitetna hrana, za čebelji superorganizem pa je bistveno tudi število čebel v panju. Nadalje je pomemben še suh in ravno prav velik panj, nato hrana tik gruče, nato … Za vsem že naštetem je pomembnih še tisoč reči. In malo sreče.