Rojenje je tako zelo naraven pojav, kot le more biti, življenje samo je to, manifestacija v vsej veličastnosti narave! Razmnoženje socialnega superorganizma je to! Nov dom, nova čebelja družina, novo satje, absolutno soglasje tisočih družinskih članov, tako tistih, ki oddidejo, kot tistih, ki ostanejo. Nebo se zamrači od tolikšne množine čebel, ki odhajajo – resnično impresiven prizor!

Nekateri čebelarji menijo, da je rojenje neuspeh, tisti se skušajo rojenju izogniti na umetne in umetelne načine, za vsako ceno. Razlog je karseda jasen: če dovolimo čebelam izrojenje, roj spustimo v zrak, matična družina izgubi več kot polovico populacije, kar bo žalostno zmanjšalo njeno učinkovitost do konca sezone.

Čebelarji stremimo k učinkovitosti in ekonomičnosti v svojem čebelarstvu, zato je treba preprečiti izgube čebeljega fonda. Čebelarstvo in čebelarji so že razvili številne tehnike za preprečevanje rojenja. Čebele kolikor mogoče prisilimo, da delajo tako, kot mi ljudje hočemo, ker čebelarsko podjetje mora pač pridelovati čebelje pridelke. Metode in nasveti za preprečevanje rojenja so različni, vendar se ponavljajo po vsem svetu, po vseh kontinentih.

Rojenje – težava za čebelarja

Do rojenja pride takrat, ko postane čebelja družina prevelika in nima več prostora za rast in razvoj, ali pa ji je v panju zelo neudobno. Čas rojenja je pomlad in zgodnje poletje, ko okolje ponuja veliko hrane in je dotok medičine močan. Praviloma se konča ob poletnem solsticiju, letošnji bo 21. junija.

V panju se še pred izrojitvijo pojavi rojilno razpoloženje – običajno je to eksplozivna kombinacija energične stare matice, ki ji zmanjkuje prostora za odlaganje jajčec, pretežno starejše populacije pašnih čebel, pretežno pokrite zalege, ni prostora za novo zalego in vnos medičine, vročina se v panju stopnjuje, čebele nimajo več pravega dela in v stanju brezdelnosti se njihovo nelagodje stopnjuje. V takšnih okoliščinah se sproži proces rojenja.

Čebele potegnejo matičnike in stara matica se skupaj z velikim številom čebel vseh starosti in nekaj troti odpravi v svet iskat novo lokacijo za oblikovanje nove družine. Čebelja družina se prepolovi, ljudje pa to vidimo kot roj, kot rojenje.

Ta roj čebelar lahko ujame, če je vešč tega opravila. Roji žal pogosto odletijo za vedno in tako čebelarjevo izgubo še povečajo. Skupaj z roji se v svet odpravijo tudi varoje in povzročitelji čebeljih bolezni. Za prvim rojem zapuščajo panj še manjši roji z mladimi neoprašenimi maticami, kar dodatno oslabi čebeljo družino.

Nagnjenost čebel k rojenju je problem, saj močno zmanjša donos medu. Preostanek družine, ki ostane v panju, potrebuje dolgo časa, da si opomore. Nagnjenost k rojenju je dedna lastnost, ki jo mnogi čebelarji skušajo odpraviti v svojem čebelarstvu z vzrejo matic iz družin, ki so manj nagnjene k rojenju.

Zgodnje odkrivanje rojev – znaki rojenja

Najboljši način preprečevanja rojenja je ta, da roje predvidimo in sprejmemo ukrepe za preprečevanje rojilnega razpoloženja. Prav zato je pomembno poznati znake pripravljanja čebelje družine na rojenje.

Veliko čebel in malo prostora – če v panju skoraj ni več prostora za novo zalego in shranjevanje medenih zalog, ker so vsi sati v plodišču in medišču zasedeni, takrat bo družina zelo verjetno nemudoma začela s pripravami na proces izrojenja.

Najočitnejši znak pripravljanja na roj je kombinacija zelo številčne populacije in velikega števila zaleženih satov z večinoma pokrito zalego ter hkrati pojav matičnikov. Matičniki sami po sebi niso vedno simptom rojenja, lahko se pojavijo tudi takrat, ko je v čebelji družini stara ali poškodovana matica in jo družina menja, to je preleganje matice s prelegalnimi matičniki. Vendar družina s slabo matico ne bo imela veliko zalege in velikega števila čebel, ki bi zasedale ves prostor, tako da situacija pri preleganju ni enaka kot pri pripravah na rojenje.

Brezdelne čebele – čebele na satju so nabrekle od medu in videti so večje kot običajno. To so pašne čebele, ki nimajo prostora za odlaganje medičine ali cvetnega prahu in čakajo na odhod roja s polnim mednim želodčkom.

Čebelje brade na pročelju panjev – to je od zunaj najbolj opazen znak bližajočega se rojenja. Številne delavke, ki ne prenesejo vročine v notranjosti panja in nimajo kaj početi, se bodo zbirale pred panjem in oblikovale vidno brado. Bradanje čebel sredi dneva kaže na umanjkanje prostora za zalego, pozno popoldansko pa opozarja na umanjkanje prostora za medičino. Vendar žal vse družine ne oblikujejo brade, preden rojijo!

Preprečevanje rojenja z zmanjšanjem moči družine (puščanje krvi)

Čebelarji dostikrat pri razlagi svojih postopkov izhajajo iz koncepta moči čebelje družine. Pri preprečevanju rojenja pojasnjujejo, da so roji posledica prevelike moči in se jim lahko izognemo z umirjanjem te moči. Metode za zmanjševanje in nadzor živalnosti pri preprečevanju rojenja so različne.

Metoda izenačevanja družin – ta vključuje odvzem dveh satov pretežno pokrite zalege brez pripadajočih čebel iz močne družine in premestitev le-teh v šibkejšo družino, da bi se ta okrepila. Na izpraznjeno mesto vstavimo satnice, kar bo delavke zaposlilo z gradnjo satja, ki ga bo matica kajpak nemudoma zalegla še preden bo sat popolnoma dograjen.

Pomožne čebelje družine – odvečno moč družine uporabimo za ustvarjanje začasnih pomožnih družin. Zamišljeno je oblikovanje nove družine tako, da vzamemo po dva sata iz štirih družin, ki bi verjetno rojile. Ti sati naj imajo medene vence, pretežno pokrito zalego in pripadajoče čebele. V združenem panju bo osem že zasedenih satov in dva zgrajena sata ali sata s satnicami. Pomožna družina ni namenjena za proizvodnjo, temveč služi za ojačitev gospodarskih družin v prihodnosti. Ob koncu sezone se jo razdeli med več družin, ki jih okrepi za jesensko pripravo na prezimljenje.

Novo plodišče, reverzibilno plodiščno jedro – gre za zelo izviren način nadzora moči, sestoji iz odvzema matice s tremi sati zalege iz družine, ki se pripravlja na roj. Nadomestimo jih s satnicami. Jedro teh treh satov z matico vstavimo v novo naklado in dodamo zgrajeno satje ali satnice. Na staro plodišče postavimo snelgrove pregradno desko z odprto veho z dvema mrežama. Žrelo dodane naklade je obrnjeno v nasprotno smer. Jedro prenaseljene družine se razvije in samostojno proizvede svojo matico. Možnosti uporabe nove družine je več, lahko pa preprosto odvzamemo staro matico in pregradno desko, in obe družini združimo.

Narejenci – najpogostejši način za omejitev moči družine v rojilnem razpoloženju. Gre za racionalen in običajen način reševanja rojilnega razpoloženja z omejevanjem moči družine. Ustvarjanje novih majhnih družin v prašilčkih iz presežne moči matične družine lahko reši težavo čebelarja.

Prašilčki so lahko narejeni na slepo brez iskanja matice, super prašilčki ali trojno razdeljeni prašilčki. Vse metode so primerne in vsaka ima svoje prednosti in slabosti.

Širjenje prostora v panju

Gre za izboljšanje razmer v panju, ki bo rojil, dovolj obsežna širitev razpoložljivega prostora bo pomirila čebele v rojilnem in preprečila rojenje. Najpogostejša metoda nakladnih sistemov je dodajanje mediščnih naklad, tako ima družina več prostora za delo. V poštev pride tudi izolacija matice, vendar bo matica imela morda premalo prostora v izolatorju za zaleganje in bo družina vseeno rojila. Zato je pri uporabi matičnega izolatorja potrebna previdnost, treba je odvzeti nekaj satov zalege in jih prestaviti navzgor nad matično rešetko, prazen prostor pa zapolniti s satnicami.

V AŽ panjih je mogoče širiti prostor s prestavljanjem medenih satov iz plodišča v medišče, kasneje tudi s prevešanjem pokrite zalege iz plodišča v medišče.

V družini z rojilnim razpoloženjem je priporočljivo preveriti, ali so že prisotne izležene mlade matice in jih odstraniti. Če tega ne storimo, se lahko proces rojenja nadaljuje. Prav tako je dobro preveriti po nekaj dneh, ali so prisotne matice ali matičniki za vzgojo novih matic.

Poleg povečanja prostora je dobro izboljšati tudi zračenje, da čebelam ne bo preveč vroče. Razširiti je treba vhod v panj in po možnosti odpreti prezračevalne odprtine ter omogočiti nemoteno kroženje zraka v panju.

Genetska selekcija

Zanimiv in precej učinkovit način, da se izognemo rojenju, je na daljši rok metoda genetske selekcije; vedno vzrejajmo matice iz manj roječih družin. Na ta način se bo naravna nagnjenost k rojenju postopoma zmanjšala, čeprav ne bo nikoli povsem izginila, saj je za čebele to mehanizem, ki ne le da izboljša življenjske razmere v panju, ampak gre tudi za razmnoževanje vrste.

Pomembno je razločevati roječe družine – družine, ki rojijo še preden zapolnijo ves razpoložljiv prostor, so močno rojive in teh ne razmnožujemo. Družine, ki so dosegle razvojni maksimum in zapolnile ves panj preden so rojile, niso pretirano rojilne in iz teh lahko uporabimo rojne matičnike za nadaljnjo vzrejo matic.

Striženje kril maticam

Zadnja metoda preprečevanja rojenja je še striženje kril maticam. Ta sistem je povsem nesprejemljiv v ekoloških čebelarstvih in tudi sicer, zavrniti ga je treba že v osnovi, saj je krut in nepotreben. Najboljši način za preprečevanje rojenja je dobro upravljanje čebelje družine.