Človek posega v svet čebel že neskončno dolgo nazaj v preteklost: jamske risbe prikazujejo dim ali ogenj v roki obiralca medu, stare cca 10.000 let. Obstaja več skalnih risb, ki prikazujejo nabiranje medu z uporabo dima, vrvi in lestev.

Od tistih davnih tisočletij naprej ljudje posegamo v svet čebel na različne načine in z različnimi rezultati. To poseganje imenujemo 'izboljševanje narave'. Bolj verjetno pa gre za med, za to gre, kako ga bomo več in lažje odvzeli čebelam in ne za izboljševanje narave.

Razvojna pot čebelarstva je potovala od dima do elektronike. Nekako se zdi, da se je razvoj na neki razvojni točki skazil na škodo čebel. Celo dobra čebelarska praksa ni zares dobra za čebele. Čebelarski dosežki so številni, naštetih je le nekaj očitnejših.

Dimljenje – zmanjševanje učinkovitosti agresivnosti čebel. Pred 10.000 leti, kolikor daleč nazaj v preteklosti so odkrite risbe na skalnih stenah v podzemnih jamah.

Čebelji panji – pletenje, gradnja čebeljih panjev, privabljanje in naselitev čebel v dupla, ki so pripravljena za nabiranje medu. Čebelarjenje na drevesih, drevesno čebelarjenje je na Poljskem poznano že vsaj 800 ali celo več kot tisoč let.

Selitev čebel iz gozda – prenos čebeljih družin iz drevesnih dupel v hlode ob hišah – živo drevo z duplom in čebelami: drevesno deblo s čebelami 2 – 2,5 m dolžine, prestavljeno v bližino hiše v ležečem položaju, tudi v posebej izdelanih hlodih, čebelarjenje podobno v obeh oblikah ležečih 'panjev'.

Zamenjava drevesnih dupel in hlodov z zaboji ali košarami in koši – pojavili so se prvi panji, podobni današnjim.

Premično satje – vstavljanje in odvzemanje premičnih satnih okvirjev s satjem, večkratna uporaba satov, recimo po točenju, kar je omogočil izum preproste mehanske centrifuge, točila za med.

Preprečevanje rojenja – ukrepanje proti najosnovnejšemu načinu razmnoževanja čebeljih družin z delitvijo.

Vzreja matic, zamenjava matic – vzreja in menjava matic, ne da bi o tem odločale čebele. Ne več.

Prevozi na pašo – seljenje čebel na več različnih paš v sezoni, izčrpavanje čebel (nasprotno seljenju je čebelarjenje na stalnem mestu).

Hranjenje s sladkorjem – hranjenje čebel s sladkorjem ali invertom za zimo, za nadomeščanje odvzetih medenih zalog. Dražilno krmljenje, krmljenje v brezpašju, krmljenje za zimo.

Omejevanje matic – uporaba matične rešetke za ločitev plodišča in medišča, pregrade, ohlajanje gnezda pred zimo, 'zasipanje' gnezda s hrano.

Matičniki – odbiranje matičnikov za vstavljanje v druge panje, siljenje čebel v izgradnjo celic, ki se razlikujejo od naravne velikosti, umetni matični nastavki.

Upravljanje s čebelami, zdravljenje – izključitev naravne selekcije.

Ogrevanje čebeljih družin, spodbujanje razvoja – metode z različnimi ogrevalnimi telesi (vroča opeka, električno ogrevanje), ki se vstavijo v panj zgodaj spomladi, da se čebele v hladnejšem obdobju pomikajo za hrano v drug del panja. Dražilno krmljenje za spodbujanje, zagrevanje družin.

Treniranje čebel – šolanje, urjenje čebel na izbrane paše, iskanje eksplozivov in mamil.

Varovanje – varstvo izbranih krajev in objektov s čebelami.

Napajanje – dovajanje vode neposredno v panje.

Odstranjevanje čebel – ometanje čebel s satja, odvzemanje in vračanje satja ob točenju medu, uporaba različnih ometalnikov.

Čebelji strup – draženje čebel k pikanju z različnimi napravami, za pridobivanje čebeljega strupa; tudi uporaba čebel oziroma njihovih pikov v apiterapevtske zdravilne namene.

Zrak iz panja – uporaba zraka iz panjev za apiterapijo.

Matični mleček – jemanje matičnega mlečka ali celo siljenje čebel, da proizvedejo več matičnega mlečka, kot ga potrebuje čebelja družina.

Paviljonsko čebelarjenje – vsiljevanje položaja številnih čebeljih družin, nameščanje panjev enega tik drugega. Nasprotno kot je v naravi, ko se čebele trudijo, da ni v bližini drugih čebeljih družin.

Prisiljevanje čebeljih družin, da bivajo na višini 0,5 m ali še manj nad tlemi, v naravi si izbirajo mesta precej bolj visoko, največkrat na višini več kot 2 m.

Uravnavanje števila satov – v panju in določanje, kje naj bo medišče. Širjenje in oženje panjskega prostora. Prestavljanje satov.

Krčenje naravnega habitata čebel – podnebne spremembe in sprememba tipov čebeljih paš.

Goljufanje čebel med rojenjem – tolčenje po kotlih ali loncih naj bi čebele zavedlo, da je nevihta.

Goljufanje čebel med prevozom – polivanje krova in tal z vodo za vtis deževanja.

Goljufanje čebel z varovalno opremo – s ciljem preprečiti, da bi čebele odgnale vsiljivca, predvsem čebelarja, s pikom, ker se uporabljajo kombinezoni, rokavice, kape.

Širjenje varoze – zaradi seljenja čebel širjenje okužbe z varozo na širša območja.

Elektronski nadzor – uvedba elektronskega nadzora za merjenje temperature, vlage, teže, akustike.

Seznam človeških posegov je precejšen, ogrevanje čebel in dražilno krmljenje poznamo in uporabljamo že vsaj 200 let.

Celo nasprotniki dražilnega krmljenja so tako privajeni poseganja v čebelje družine, da dan za dnem posegajo v panje vedno več, ne da bi se tega zavedali.

Običajno se v običajnem čebelarstvu uporablja vsaj deset naštetih posegov v čebelje družine.

Dimljenje povzroči, da se čebele napijejo medu, zaradi česar ne morejo dovolj upogniti trebuha, da bi razširile želni aparat, zato so navidezno manj agresivne in je njihova obramba manj učinkovita.

Pomembno je opozarjati na še en poseg – spremembe pri sejanju in sajenju medovitih dreves, posevkih detelje ali ajde, izsekavanju akacije, izginjajo pleveli in nekateri posevki so v splošnem izginili ali pa so vedno bolj redki. Naravni habitati se krčijo in spreminjajo na škodo biodiverzitete.

Vir: Pszczoly.siudalski.pl, Siudalski, 2022