Čebelji guru je tisti, ki zna poiskati matico v panju! Z vsem dolžnim spoštovanjem se zazremo v njegov kazalec, ko drži sat v roki in izreče: “... poglej jo, kaj je ne vidiš, poglej, kakšno monštranco ima ...”. Nekateri takemu čebelarju rečejo tudi šepetalec čebelam (ali šepetalec čebelji matici), včasih pa kar naravnost: čebelarski mojster.

Na začetku: če vidimo jajčeca ali ličinke v panju, matice ne iščemo. Ni vredno, da bi jo poškodovali ali nehote ubili, ko kontroliramo čebeljo družino. Približno 10 % matic uničimo kar čebelarji sami ob pregledovanju čebeljih družin! Samo zato, da bi videli matico na svoje oči, se še ni treba izučiti za čebeljega guruja. Za običajni rutinski pregled zadošča, da izvlečemo 3. in 4. sat in tam 'preberemo' kako gre čebelji družini.

Včasih pa se ne moremo izogniti iskanju matice in velja kot pri vseh drugih čebelarskih opravilih, da ima vsak čebelar svojo teorijo in prakso, tudi iskanja matic. Vsi nasveti in triki pa pridejo prav, ko smo pred odprtim panjem, ko smo nenadoma mi tisti 'guru' in iščemo, in iščemo, in ... Matico naglo najdemo, če je označena, problem je takrat, če ni. Torej, vsak po svoje, vsak drugače najde matico, tudi med čebeljimi guruji vsak po svoje.

V resnici je iskanje IN najdenje matice eno najtežjih čebelarskih opravil – gre za potrpežljivost in ostrino vida. Razvijanje veščin opazovanja matic je lahko zabavno, lahko pa tudi poveča čebelarjevo samozavest. Najboljši iskalci matic so otroci, gredo pozorno z očmi po satu in iščejo točno tako, kot je guru – ata povedal. Če jo najdejo res hitro, ata pa ne, ja potlej pa nos atru – čebelarju pade na tla, skupaj s čebelarsko samozavestjo.

Čebeljo matico lahko ločimo od drugih čebel po videzu, vendar razlika ni tako zelo očitna, kot bi si mislili. Mnogi pričakujejo, da bodo videli zares veliko matico, veliko večjo od čebel delavk. Matica je lahko različno velika, vendar je običajno le malo večja od čebele delavke. Pravzaprav jo odlikuje in loči telesna oblika. Njen trebušček je dolg, prav tako nožice. Njena krila so v primerjavi s telesom kratka in segajo do konca trebuha. Njen hrbet je gol, črn in sijoč.

Na kratko: matica največkrat z visoko hitrostjo beži proti robu sata in nato na senčno spodnjo stran. Iskanja matice se lotimo tako, da opazujemo sat kot celoto, ne osredotočamo se na čebele. Sat držimo na dolžini roke in opazujemo hitro premikanje proti robu. Matica, debela dolga čebelja dama, bo na celi sliki izstopala kot boleč palec.

Nujno je proučiti obliko, gibanje in navade matice. Ko se matica prebija čez sat, se zdi, da se premika z nekim namenom, premika se hitro in odločno. Čebele delavke se ji pogosto zelo hitro umikajo s poti in za seboj pustijo prazen prostor na satu. To gibanje ustvari vizualen prelom v vzorcu sata. Nekateri čebelarji znajo najti matico samo z iskanjem te 'motnje'. Vzorec se spremeni tudi, ko matica miruje. Počivajoča matica bo imela okrog sebe krog čebel spremljevalk. Vzorec spominja na cvet, vsaka čebela je cvetni list, obrnjen proti matici v sredini.

Pogosto je treba začeti znova od sata do sata, znova iskati in še znova iskati, dokler se nenadoma matica ne pojavi, lahko na tleh ali panjskih stenah. Ne bo nenavadno, če bo treba panj zapreti zaradi boljše priložnosti v prihodnosti.

Priskrbimo si pribor za označevanje matice in vsako najdeno matico označimo. Pri tem opravilu držimo sat nad panjem ali sipalnikom, da nam matica ne pade na tla ali v travo. Najučinkovitejši trik pri iskanju matice je ta, da so vse matice označene. Po barvni oznaki tudi takoj vemo za starost matice. Leto 2023 je leto rdeče barve za letošnje matice.

Številna so čebelarska opravila, ko je predhodno potrebno iskanje matice: zamenjava matice, odstranitev poškodovane ali opešane matice; odvzem matice iz panja, namenjenega za vzrejo mladih matic; lociranje matice zaradi odvzema vzrejnega materiala za mlade družine; izolacija matice, prehod matice v izolator; označevanje matic, prevešanje satja iz plodišča v medišče; vzreja matic; pri izvajanju apitehničnih ukrepov; izdelava narejencev in ometencev ipd.

V vseh zgornjih primerih je nujno najti matico, večina opravil se izvaja pogosto, ne le v enem panju, ampak hkrati v številnih panjih.

Matice se prvenstveno ukvarjajo z odlaganjem jajčec, zato je najverjetneje, da odkrijemo matico v vrtcu, pravzaprav v jaslih, torej na zelo mladi odkriti zalegi z ličinkami. Mogoče je tudi, a malo verjetno, da bo matica na satu, ki je v celoti meden. Vsekakor je treba pozorno opazovati sate z zalego, še posebej tiste z najbolj svežimi enodnevnimi jajčeci. Jajčeca prvi dan stojijo še strumno pokončno, drugi dan se že poševno polegajo in tretji dan 'ležejo' po dolgem na dno celice.

Če moramo resnično najti matico, moramo biti pri tem precej hitri. Matice se ponavadi skrijejo, če se družina počuti izpostavljeno ali vznemirjeno. Dlje ko bo panj odprt, večja je verjetnost, da bo matica pobegnila v kakšen kot.

Matice nočejo biti najdene, zato se skrivajo. Mlado matico, ki še ne zalega, je v močni družini zelo težko najti, ker je še razmeroma majhna in tanka, beži po satu in se skriva. Matice živijo v temi panja, tam se počutijo varne, zato bežijo, da bi našle najkrajšo pot nazaj v temo, svetloba jih moti. V večini primerov pa se matica zadržuje na stranskih satih z zalego na vzhodni strani panja.

Neoznačene matice je najbolje iskati ob prvih spomladanskih pregledih čebeljih družin v aprilu (ob cvetenju divje češnje), takrat družine še niso zelo močne. Dopoldne začnemo z iskanjem matice od vzhodnih satov proti zahodnim, popoldne obratno začnemo na zahodi strani. Če je potrebno, včasih iščemo matico tudi po notranjosti panja in si pri tem pomagamo s svetilko.

Uporabimo malo dima, previdno odpiramo panj in ne motimo dela družine. Na sončen dan bodo čebele zaposlene z delom na paši in ne bodo preveč pozorne na čebelarja. Na tak dan bo v panju manj čebel, zato bo iskanje lažje.

Teorija in nasveti so eno, v praksi pa vemo, da matica dela, kar hoče. Pojavi se na stropu ali stenah panja, med iskanjem pade na tla, neredko jo najdemo, kako tava zunaj panja po stenah. Ta vedenja niso običajna in so morda posledica napačne uporabe dimljenja. Močno dimljenje družine še pred odpiranjem panja povzroči v panju kaos, matica skuša pobegniti in zato konča na nenavadnih mestih.

Vedno, ko iščemo matico in imamo v rokah sat, kjer bi bila lahko matica, delamo nad panjem oziroma na sipalniku, da bi matica ne padla s sata na tla. Matico previdno poberemo, lahko z roko (bolje brez rokavic). Najbolje je uporabiti orodje, ki ga sicer uporabljamo za označevanje matic, to so lahko različne cevke in pokrovčki ali matične klešče.

Za lovljenje matic je zelo uporaben trik feromonska past za matice. Feromonska past je lahko matica v kletki: matica se bo vedno borila z drugo matico, ki se pojavi v njenem panju. Matico v kletki pustimo na satih in v kratkem času bo videti, da se matica panja spopada z vsiljivko.

Če nimamo matice v kletki, ki bi jo uporabili kot vabo, lahko uporabimo kupljene feromone. Feromonske vabe prodajajo v trgovinah s čebelarsko premo in se uporabljajo tudi za vabljenje rojev. Te vabe simulirajo prisotnost matice in pritegnejo pozornost matice, ki jo iščemo. Ko se matica prikaže, da bi se borila, moramo ukrepati hitro, da jo ujamemo. V nasprotnem primeru lahko postane sumničava zaradi prevare in se bo težko ponovno prikazala.

Končno pa lahko uporabimo še matično rešetko, ki prepušča delavke, ne pa tudi matice in se uporablja za ločitev medišča od plodišča. Metoda z rešetko ali več rešetkami je uporabna na nakladnem panju. Uporabimo jo le v skrajni sili, saj zelo zmoti delo čebelje družine.

V bistvu gre za to, da odmaknemo panj, kjer je matica, na njegovo mesto postavimo nov panj s sati brez čebel. Na vrh tega panja postavimo matično rešetko in prazno naklado. Nato previdno stresemo ali ometemo vse sate nad matično rešetko. Delavke se bodo preselile v nov panj, matica pa bo ostala na rešetki. Ko smo matico našli in jo zaprli v kletko ali izolator, je treba panj znova postaviti v prejšnje stanje, da bo družina nameščena tako, kot je bila pred posegom.